25. maj 2023 v Ljubljani
Sponzor dogodka:
Vabimo vas na dan specialnih knjižnic, ki bo potekal 25. maja 2023 v Slovenskem etnografskem muzeju.
Kotizacija za člane področnih društev: brezplačno Kotizacija za nečlane: 25 EUR
Dogodek organizira Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.
Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi. Dogodek bo sneman.
Življenjepis Mag. Olivera Nastić se je rodila leta 1972 v Beogradu, kjer je končala Filološko gimnazijo. Na Pedagoški fakulteti v Somborju je leta 2013 diplomirala iz smeri šolski bibliotekar, leta 2015 pa iz smeri diplomirani bibliotekar-informatik. Leta 2019 je zaključila magistrski študij bibliotekar-informatik in je trenutno v zadnjem letniku doktorskega študija bibliotekarstva na isti fakulteti. Od oktobra 1998 do maja 2017 je delala na Oddelku za umetniško dokumentacijo Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu. Sodelovala je pri nastajanju večjega števila biografij in bibliografij umetnikov v katalogih samostojnih in skupinskih razstav, ki jih izdaja Muzej. Od maja 2017 je zaposlena v Beograjski mestni knjižnici (Biblioteka grada Beograda) na Oddelku za nabavo in obdelavo publikacij, njena naloga pa je vsebinska obdelava. Od leta 2007 je član Muzejskega društva Srbije in Bibliotekarskega društva Srbije, od istega leta pa je predsednica Sekcije muzejskih bibliotekarjev in bibliotekarjev Muzejskega društva Srbije. Kot predsednica sekcije je v svojem dvanajstletnem mandatu organizirala več seminarjev in predavanj z različnih področij knjižničarstva in informatike v Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Zlatiboru, Kraljevu, Inđiji in Zagrebu. Aktivno je sodelovala pri delu več komisij in delovnih skupin ter na številnih strokovnih in znanstvenih seminarjih in konferencah. Bila je tudi pobudnik ponovne aktivacije Podružnice specialnih knjižnic Bibliotekarskega društva Srbije in dve leti njena predsednica. Članica UO BDS za mandatno obdobje 2019−2023. Aktivna udeleženka različnih komisij in delovnih skupin domačih združenj: članica komisije za pripravo Smernic za specialne knjižnice, članica Komisije za prost dostop do informacij in intelektualno svobodo BDS in članica delovne skupine za pripravo Programske deklaracije FOI, večkratna članica komisije za izbor najboljšega knjižničarja BDS, članica komisije za pripravo Statuta BDS, predsednica Nadzornega odbora Muzejskega društva Srbije v dveh mandatih, članica in recenzentka Nacionalnega organa za akreditacijo in nadzor kakovosti v visokem šolstvu itd. Kot dobitnica štipendije je z referati sodelovala na več mednarodnih konferencah: štipendija »Bill & Melinda Gates Foundation« za udeležbo na »Future Library 2013 un-conference« v Atenah, Grčija; Štipendija »Getty Fondation« za udeležbo na ARLIS+VRA/NA (Art Library Society of North, America) v Seattlu, ZDA; štipendija »Samuel H. Kress Foundation for International Travel« za udeležbo na »47th Annual Conference of Art Libraries Society of North America in Salt Lake City, Utah«; prostovoljno delo na »IFLA World Library and Information Congress. 83rd IFLA General Conference and Assembly« Wrocław, Poljska; »IFLA World Library and Information Congress. 85th IFLA General Conference and Assembly«, Atene, Grčija itd. Zahvaljujoč udeležbi na mednarodnih konferencah je postala članica več mednarodnih združenj: »Athens Institute for Education and Research« (ATINER), »Open Access Funding Board in OA Journal De Gruyter Open«, ARLIS/NA (Art Libraries of North America), »IFLA Art Libraries Standing Committee« kot dopisna članica in del projekta »Basecamp3« (2019–2021) ter stalna članica »IFLA Art Libraries Standing Committee« za mandat 2021–2024; članica Komisije za standarde na področju informiranja in dokumentarstva Inštituta za standardizacijo Srbije in drugo. Objavila je več kot 40 strokovnih in znanstvenih del s področja knjižničarstva in sodelovala na številnih konferencah doma in v tujini. Povzetek Socialna omrežja so v današnjem času postala nepogrešljiv del tako zasebnega kot poklicnega življenja, še posebej pa v kulturnih ustanovah, kakršne so muzejske knjižnice. Kulturne ustanove, vključno z muzejskimi knjižnicami, so prepoznale pomen socialnih omrežij kot hitrega in stalnega vira informacij. Z njihovo vse večjo prisotnostjo so zaposleni v muzejskih knjižnicah ugotovili, da je treba določiti, katera družbena omrežja uporabljati in za kakšne namene. Socialna omrežja omogočajo aktivno, toda virtualno interakcijo, in ponujajo nove priložnosti za razvoj medkulturnega sodelovanja. Tehnologije socialnih omrežij so: besedilna sporočila, ilustracije in fotografije, animacije, glasba in avdiovideo vsebine. Z uporabo socialnih omrežij je posameznikom omogočeno javno izražanje svojega mnenja, zato je sedaj bolj kot kdaj koli prej omogočen dostop do medkulturne komunikacije in sodelovanja. Po podatkih iz januarja 2023 so najbolj priljubljena socialna omrežja Facebook, YouTube in Instagram z milijardami uporabnikov po vsem svetu. Anketa med zaposlenimi v muzejskih knjižnicah v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Srbiji in Bolgariji je pokazala, da knjižničarji vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, med katerimi so najbolj priljubljeni Facebook, Twitter in Instagram. Raziskava uporabe socialnih omrežij je pokazala, da se le-ta v muzejskih knjižnicah večinoma uporabljajo za obveščanje o razstavah, novih raziskovalnih naslovih in strokovnih vsebinah, poleg tega pa še za promocijo in oglaševanje. Muzejske knjižnice v Sloveniji so se prilagajale in napredovale v skladu s spreminjajočimi se potrebami uporabnikov. V primerjavi z drugimi državami v regiji rezultati raziskave kažejo podoben trend uporabe socialnih omrežij v muzejskih knjižnicah. V predstavitvi bodo predstavljeni podrobnejši rezultati raziskave, vključno s podatki o sociodemografskih značilnostih anketirancev in načinu uporabe socialnih omrežij v muzejskih knjižnicah v Sloveniji in državah regije. Program
Življenjepis Matej Cerar je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, s podiplomskim študijem na Ekonomski fakulteti (Trajnostno vodenje), Harvard Kennedy School (Vodenje digitalnih inovacij) in trenutnim podiplomskim študijem na FH Campus na Dunaju na temo Urbanih politik. Matej tekoče govori angleško s certifikatom C2 TOEFL in IELTS. Zaposlen je v Mestni občini Ljubljana v sklopu Službe za digitalizacijo kot vodja Odseka za digitalni razvoj in inovacije. Skupaj s sodelavci največ časa posvečajo pripravi prve Strategije digitalnega razvoja MOL, projektu Urbane digitalne platforme in snovanju drugih digitalnih rešitev. Povzetek predavanja V predavanju bo predstavljen projekt Digitalna Ljubljana: Strategija digitalnega razvoja MOL, ureditev e-arhiviranja v MOL ter strateške usmeritve MOL na področju knjižnične dejavnosti. Program
Življenjepis Dr. Luka Kronegger je na Fakulteti za družbene vede zaposlen kot raziskovalec, habilitiran za področje Družboslovne informatike. V svoji karieri je deloval v majhnih, kreativnih in visoko produktivnih skupinah raziskovalcev. Strokovno izhaja iz področja družbenih ved. Z večletnim delovanjem na področjih družboslovne informatike, metodologije in statistike razvija svojevrstne kompetence s katerimi na podlagi podatkov pripoveduje zgodbe o ljudeh, institucijah in povezavah med njimi. Organizacijske, komunikacijske in vodstvene veščine je pridobival in krepil v formalnem in neformalnem delovnem okolju z udejstvovanjem na raziskovalnih projektih, ter strokovnimi in vodstvenimi pozicijam v nevladnih organizacijah. Povzetek predavanja Cilj predavanja je osvetliti problem nekritičnega odnosa do upravljanja s podatki, vlogi tehnoloških velikanov pri tem in alternativah. Program
Življenjepis Nataša Ciber je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljevala izobraževanje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2008 diplomirala iz umetnostne zgodovine in bibliotekarstva. Še pred zaključkom študija se je zaposlila v specialni knjižnici Narodne galerije in kasneje postala njena vodja. V tem času je vnesla nekaj novosti na področju digitalizacije in leta 2021 prevzela tudi koordinacijo digitalizacije v Narodni galeriji. Dejavna je tudi kot avtorica in urednica, od leta 2022 je članica izvršnega odbora Sekcije za specialne knjižnice. Povzetek predavanja Digitalizacija je v knjižnicah močno prisotna že več let in še preden je tema postala aktualna, so knjižnice že imele utečene postopke in programsko opremo. Specialne knjižnice tako lahko sedaj pomagajo krojiti in utirati pot digitalizaciji v njihovih matičnih ustanovah. Na predavanju bo predstavljen primer področja digitalizacije v Narodni galeriji in njeni knjižnici. Program
S pandemijo COVID-19 se je Slovenija znašla sredi do takrat neslutenih sprememb v vsakdanjem življenju in delu. V novonastali situaciji so se knjižnice izkazale kot pomemben deležnik drugačnih kanalov komunikacije in predvsem novega načina dela. Lahko bi se reklo, da se je družba po sili razmer znašla sredi digitalne preobrazbe. Toda kaj je digitalna preobrazba, je to le še ena izmed “modnih” muh oziroma političnih in marketinških fraz?
Slovenske knjižnice se s pojavi, trendi in tehnologijami, ki se dotikajo digitizacije, digitalizacije in digitalne preobrazbe ukvarjajo že več desetletij − enkrat bolj, drugič manj uspešno. Ob digitalizaciji se najprej, po eni strani upravičeno, včasih pa tudi skrajno zgrešeno, pomisli na pretvorbo gradiva iz analogne v digitalno različico (digitizacija), ampak znano je, da je digitalizacija mnogo več, saj obsega nove načine dela s pomočjo (upo)rabe komunikacijskih, digitalnih, socialnih in mobilnih tehnologij. Knjižnice so kot ene prvih začele izvajati digitalno poslovanje – denimo, COBISS omogoča naročanje gradiva, izposojo, medknjižnično izposojo. Omenimo tudi oddajanje diplomskih nalog v digitalni obliki, njihovo bibliografsko obdelavo ter hranjenje, primerjanje in analiziranje le-teh v digitalnih repozitorijih, ki so mogoče najvidnejši rezultat digitalizacije v knjižnicah.
V vladnih dokumentih ni izrecne omembe vloge knjižnic pri digitalni preobrazbi, čeprav knjižnice na tem področju že aktivno delujejo. Raziskave, ki so bile izvedene v specialnih in ostalih knjižnicah Slovenije v letih 2021 in 2022, so pokazale, koliko in kako so se morali knjižničarji in uporabniki storitev v specialnih knjižnicah prilagoditi novim načinom komunikacije ob evidentnem razkoraku digitalnih veščin med različnimi skupinami, tako med uporabniki kot samimi specialnimi knjižničarji.
Na posvetu Dan specialnih knjižnic Slovenije bo predstavljeno:- študija primera delovanja in komunikacije specialnih muzejskih knjižnic Slovenije v primerjavi z muzejskimi specialnimi knjižnicami regije (Zahodnega Balkana),- kje so se specialne knjižnice umestile pri projektih Digitalizacije Mestne občine Ljubljana in strateških dokumentih digitalne preobrazbe Slovenije.