Izvlečki

Mirko NIDORFER
dr. Jože URBANIJA
Filozofska fakulteta, Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo 

"Izzivi, bojazni in pričakovanja"  

Izvleček
Avtor obravnava razvojna predvidevanja v prihodnosti. Glede na dosedanji vedno hitrejši razvoj civilizacijskih obdobij smemo že razmišljati o postinformacijski dobi in vsaj o tistih njenih značilnostih, ki neposredno zadevajo bibliotekarsko in informacijsko stroko.V okviru globalizacije in individualizacije se bodo uporabniki od količinskega sprejemanja informacij usmerjali vse bolj v selektivne in kakovostne informacije. Vsebinsko bodo te informacije vključevale temeljna življenjska in družbena vprašanja ter probleme preživetja na eni strani (globalizacija), na drugi strani pa ciljno usmerjene, zožene in čimbolj kakovostne informacije, potrebne za individualno uspešnost in preživetje (individualizacija). V ozadju teh dogajanj se bodo še bolj kot danes pojavljale bojazni: izguba zaposlitve, izguba profesionalne identitete, izguba smisla, izguba ekonomskega in družbenega standarda. Iz dejanske situacije in tudi iz omenjenih bojazni se bodo porajala pričakovanja. Človek bo z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo obvladal količine informacij in zagotovil do njih maksimalno dostopnost. Ozko grlo pri sprejemanju informacij bodo tako kot doslej tudi v bodoče človekove kognitivne zmožnosti. Pomembno področje svojega dela v prihodnosti bodo knjižničarji našli prav v interdisciplinarni povezavi s kognitivno znanostjo. 

Eva KODRIČ-DAČIĆ
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 

"Matija Čop - utemeljitelj slovenske bibliotekarske znanosti" 

Izvleček:
20. marca leta 1831 je Matija Čop, bibliotekar, predstojnik ljubljanske licejke, dokončal koncept reorganizacije knjižnice in ga predložil ljubljanskemu guberniju. Čop poroča o stanju fonda in analizira pomanjkljivosti Wildejevega kataloga. Koncept reorganizacije, ki ga je predložil, je bil osnovan na spoznanjih sodobne bibliotekarske znanosti in uvršča slovensko bibliotekarstvo v znanstven koncept.

dr. Tatjana APARAC
FF – Odsjek za informacijske znanosti, Zagreb, Hrvaška 

"Biti bibliotekar - jučer, danas, sutra" 

Izvleček:
U izlaganju pažnja če biti usmjerena na tumačenje dominantnih teorija o bibliotekaru, odnosno o njegovim zadaćama te znanjima i vještinama potrebnim da bi se te zadaće uspješno ostvarile.
Namjera je autoričina da određenim tezama, napose onima koje su rezultirale površnim interpretacijama promjena u profesionalnom okruženju, suprostavi vlastita stajališta. S tim u vezi propitat će se više teza, odnosno motrišta izloženih u stručnoj literaturi, među kojima, primjerice:

• tezu prema kojoj su bibliotekari u ranijim razdobljima bili humanisti, a današnji profesionalci nužno trebaju imati prirodoslovno i tehničko, a ne humanističko-društveno obrazovanje;
• tezu kojom se novi profesionalci predstavljaju kao osobe koje, za razliku od tradicionalno neutralnih bibliotekara, mogu i trebaju bitno utjecati na korisničko mišljenje;
• tezu prema kojoj uvriježeno stajalište o knjizi i informaciji kao opčem, javnom dobru, valja zamijeniti novim pristupom u osnovi kojega je ideja o knjizi i informaciji kao vrijednosti koja ne mora biti dostupna svima pod istim uvjetima;
• tezu prema kojoj je potrebno napustiti tradicionalne vještine i običaje kako bi se ustupilo mjesto novoj intelektualnoj tehnologiji;
• tezu prema kojoj nije više nužno zastupati stajalište o univerzalnom znanju kao izvorištu profesije, već da profesionalce treba usmjeravati da ovladaju specijaliziranim i sofisticiranim tehnikama i vještinama;
• tezu prema kojoj je općeprihvaćeno motrište o bibliotekarstvu kao "ženskoj profesiji" bitno utjecalo na njegovu recepciju u društvu i usporavalo njegovu profesionalizaciju, te da će novi informacijski profili poput panaceje promijeniti takvu predodžbu.

Ovaku široko postavljene, navedene teze potiču na tumačenje ideoloških i konceptualnih promjena koje utječu na profesionalni identitet.

dr. Silva NOVLJAN
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 

"Profesionalizem, pogoj za uspeh"

Izvleček:
V knjižnice se še vedno namešča delavce brez znanja knjižničarstva, iz česar sklepamo, da ustanovitelj znanje o organizaciji in upravljanju knjižnične zbirke ne upošteva kot osnovo za njeno učinkovitost pri zadovoljevanju različnih potreb posameznikov in skupin.
Nepomembnost profesionalne knjižničarske izobrazbe smo analizirali s primerjanjem bralnih dosežkov učencev v osnovnih šolah, kjer dela v šolski knjižnici delavec z znanjem knjižničarstva z dosežki učencev, kjer je v knjižnici zaposlen delavec brez tega znanja. Prednosti, ki jih v razvoju bralne pismenosti učencev uveljavlja knjižničar s strokovnim znanjem knjižničarstva pred v knjižnici zaposlenimi delavci brez tega znanja, so opazne tudi na primarni stopnji, kjer je poudarek predvsem na motivaciji in izboru knjig.

Jelka GAZVODA
NUK, Ljubljana

"Upravljanje človeških virov in razvoj karier v večji knjižnici" 

Izvleček:
Prispevek predstavlja upravljanje človeških virov kot tisti del menedžmenta, ki vzpodbuja razvoj potencialnih zmožnosti zaposlenih za doseganje ciljev organizacije. Pri tem je bistvena drugačna percepcija zaposlenih - človek, ki dela v organizaciji, je pojmovan kot kapital in ne kot strošek. Zato je pri upravljanju človeških virov v ospredju vidik potencialne rasti in profesionalnega razvoja zaposlenih, njihovega usposabljanja za prevzemanje novih nalog in spodbujanja inovativnosti.Vodenje knjižnic postaja z uvajanjem novih tehnologij vse bolj kompleksno, zato bodo potrebovale dovolj usposobljene ljudi, ki bodo znali modernizirati njihovo poslovanje in preseči konflikt med tradicionalno organizacijsko kulturo in zahtevami sodobnega tehnološko zahtevnega okolja. Avtorica predstavi različne načine aktivnega uprav- ljanja člove{kih virov, ki jih lahko uporabimo tudi v večji knjižnici, kjer obstaja dovolj velik krog zaposlenih, s katerimi lahko realiziramo različne programe izobraževanja, kadrovanja, načrtovanja karier, vzpodbud in nagrad, redefiniranja delovnih mest in drugih oblik notranjega segmen- tiranja. 

mag. Nada ČEŠNOVAR
Vera GRADIŠAR
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana

"Kaj motivira knjižničarje, zaposlene v javnih zavodih?"

Izvleček:
V Sloveniji imamo javne zavode za različna področja, eno izmed njih je tudi knjižničarstvo. Javni zavodi, tudi knjižnice uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti javna sredstva. Prav zato so javni zavodi mnogo bolj odvisni od okolja kot gospodarske družbe. Običajno jim okolje - država kot lastnik javnih zavodov predpisuje tudi število zaposlenih, njihovo formalno izobrazbo in tudi plačo. Namen prispevka je, kako v okviru omejenih ali strogo predpisanih denarnih možnosti vendarle doseči ustrezno motiviranost zaposlenih.
Mnogi menijo, da je odgovor na vprašanje kako motivirati ljudi, sila preprost in naj bi se glasil približno takole: človek dela zato, da bi si pridobil denar. Če bi ta trditev držala, potem bi človek delal le toliko več, kolikor več možnosti bi imel za pridobitev denarja. Gotovo pa je sprejemljiva tista trditev, ki pravi, da človek dela zato, da bi zadovoljil svoje potrebe.
Motivacijski faktorji ali sredstva za zadovoljitev potreb zaposlenih pa so dokaj različna: vrednote, navade, kultura, vzdušje, medsebojni odnosi, statusna razmerja, itd. Najpomembneje pa je, da ljudje imajo potrebe, sicer nimajo ciljev oziroma niso aktivni za dosego rezultata.

dr. Matjaž ŽAUCER
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana

"Ali smo knjižničarji sami največja ovira razvoju knjižničarstva?"

Izvleček:
Selitev knjižnice je dogodek, ki knjižničarjem za nekaj časa spremeni delo in ritem življenja ter jih izpostavi posebnim izkušnjam in izzivom.
V prispevku bodo opisani odzivi knjižničarjev ob selitvi Centralne tehniške knjižnice pred tremi leti. Analizirani so razlogi za odzive, ki so pritegnili precejšnjo medijsko pozornost in posledice odmevov v javnosti.

dr. Martin ŽNIDERŠIČ
Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo

"Bibliofilstvo" 

Izvleček:
Bibliofilstvo ali "ljubezen do zbiranja knjig", je tema o kateri se pri nas ne govori pogosto. In vendar - če posežemo nazaj v zgodovino - so mnoge današnje svetovno znane knjižnice nastale iz zbirk zagnanih bibliofilov, tudi vladarjev, ki so svoje dragocene zbirke rokopisov in knjig podarjali ustanovam, kjer so postale dostopne javnosti.
Pojem bibliofilstvo je zelo širok: bibliofili imajo najrazličnejše okuse in navadno zbirajo knjige in druge publikacije, tudi letake, razglednice, periodične publikacije itd. v okviru neke zaokrožene tematike. Zelo pomembna je pri bibliofilstvu ohranjenost knjig, zlasti starejših. Bibliofili so redni obiskovalci antikvariatov in knjižnih avkcij, kjer pridobivajo novosti za svoje zbirke.
Slovenci slovimo po tem, da imamo radi lepo knjigo. Tudi to je en odtenek bibliofilstva, saj knjiga ni le uporabni predmet, ampak ponuja tudi s svojo zunanjostjo estetsko zadovoljstvo.
V prispevku bo opisan razvoj bibliofilstva v svetu in pri nas, orisane bodo njegove značilnosti v zgodovini in danes. Predstavljeni bodo nekateri veliki svetovni bibliofili, npr. Richard de Bury (1287 - 1345), pa tudi naši, kot Žiga Zois, Rudolf Maister in Janez Milčinski. Ljubezen do zbiranja knjig je danes sicer v svetu bolj razvita kot pri nas, vendar tudi Slovenci premoremo nekaj resnih zbiralcev, ki se z veliko ljubeznijo in zagnanostjo pa tudi s finančnimi žrtvami, ukvarjajo s svojimi plemenitimi konjički.

Sandra KURNIK-ZUPANIČ
Varja PRAZNIK
mag. Vlasta STAVBAR
Univerzitetna knjižnica, Maribor 

"Specifičnost kadrov v domoznanski dejavnosti" 

Izvleček:
Domoznanstvo kot proučevanje določenega geografskega območja iz najboj širokega, splošnega vidika, ki vključuje znanja raznih strok (zgodovine, geografije, sociologije, etnologije itd.), zahteva za celovito proučevanje kadre različnih strok. Ob ustrezni strokovni specializaciji pa mora biti domoznanec tudi dober poznavalec območja, ki ga njegov domoznanski oddelek pokriva, poznati mora domoznansko materijo ter imeti do nje strokovno neoporočen odnos. Praktična znanja pridobiva z večletnim delom ter jih združuje s teoretično podkovanostjo in raziskovalnim delom.
Z vprašalniki, ki jih bodo razposlani po slovenskih knjižnicah, bodo zbrani podatki o formalni izobrazbi domoznancev, o načinu in času pridobitve praktičnih domoznanskih znanj, o njihovem načinu dela (zbiranju, obdelavi in distribuciji domoznanske materije), o njihovem odnosu do uporabnikov, skratka, avtorice bodo poskušale ugotoviti realni lik knjižničarja-domoznanca, njegove specifičnosti in podobnosti z ostalimi knjižničarskimi kadri ter v zaključku oblikovati še njegov idealni lik. 

Jadranka MATIĆ-ZUPANČIČ
Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto 

"Pomen kadrov za uspešno delovanje šolske knjižnice"

Izvleček:
Prispevek daje vpogled v posnetek dejanskega stanja delovanja osnovnošolskih in srednješolskih knjižnic na območju občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Temelji za primerljivost dejanskega stanja šolskih knjižnic s standardi in normativi za šolske knjižnice. V ta namen je bilo anketiranih 16 osnovnošolskih in 5 srednješolskih knjižnic. Jedro prispevka predstavlja analiza ankete in ugotavljanje doseganja standardov, s poudarkom na kadrovskih nornativih, ker je od števila in strokovnosti kadrov v veliki meri odvisna tudi realizacija drugih standardov za šolske knjižnice. 

Blanka BOŠNJAK
Mariborska knjižnica, Maribor 

"Vloga mladinskih knjižničarjev pri razvijanju bralnih interesov mladih" 

Izvleček:
Prispevek prinaša poskus prikaza specifike dela mladinskih knjižničarjev v mladinskih knjižnicah ali oddelkih za otroke do 15. leta starosti (poudarek mora biti predvsem na pedagoški usposobljenosti mladinskih knjižničarjev, ki je temelj za njihovo bibliopedagoško dejavnost).
Osvetli tudi pomembnost vloge mladinskih knjižničarjev pri spodbujanju in razvijanju bralnih interesov otrok oziroma mladostnikov, ki z različnimi ciljno usmerjenimi dejavnostmi pridobivajo bralce.                

Desanka TAVČAR-PERNEK
Mariborska knjižnica, Maribor 

"Knjižnica je tudi okolje za uresničevanje drugačnih duhovnih in intelektualnih interesov bralcev" 

Izvleček:
Knjižnica lahko poleg svoje primarne funkcije izposoje in uporabe knjižničnega gradiva zagotavlja bralcem, da uresničujejo tudi drugačne duhovne in intelektualne interese, ne samo bralne. V Mariborski knjižnici že vrsto let skrbimo tudi za to področje in sicer z različnimi oblikami in vrstami dejavnosti za odrasle (in mladino), vendar se bo prispevek omejil na področje dejavnosti za odrasle bralce.

Milena PERKO
Darja KRAMBERGER
Mariborska knjižnica, Maribor 

"Mariborska knjižnica in uporabniki v tretjem življenjskem obdobju" 

Izvleček:
Ker se število starejših v Sloveniji povečuje, ker imamo tudi v knjižnicah veliko uporabnikov - upokojencev, ki bi si želeli še nadaljnjih aktivnosti oziroma izobraževanja, smo se v Mariborski knjižnici odločili, da se priključimo oz. ustanovimo Univerzo za tretje življenjsko obdobje. V Mariborski knjižnici je to tudi sestavni del dejavnosti za odrasle bralce - poimenovali smo ga knjižnični cikel. Namenili in izdelali smo poseben program za starejše odrasle, za njihove dejavnosti smo jim v knjižnici dali na voljo prostore.
Tema prispevka Ta oblika izobraževanja poteka letos že peto študijsko leto; to, kako smo začeli in kako delujemo danes, pa bo tudi.

Elizabeta HRIBERŠEK BALKOVEC
Knjižnica Otona Župančiča, enota Pionirska Knjižnica, Ljubljana 

"Mladinski knjižničar - DA!" 

Izvleček:
Razvoj informacijskih sredstev in opremljanje knjižnic z njimi postavlja pred mladinske knjižničarje nova vprašanja: Kakšna naj bo njihova vloga, ali naj bodo le inštruktorji za uporabo informacijskih sredstev, ali le posredniki informacij med virom informacij in uporabnikom? Ali naj v prvi vrsti ostanejo poznavalci in svetovalci ustrezne otroške in mladinske literature otrokom, staršem, vzgojiteljem, učiteljem in ostalim, ki delajo z mladimi? Kako najti in obdržati mesto v v bibliotekarski stroki? Ali so potrebne posebne oblike izobraževanja za knjižničarje, ki delajo z mladimi; pri tem bi morali več pozornosti nameniti tudi izobraževanju za delo z novimi viri informacij.

Jože ŠKORJANC
Gimnazija Celje – Center 

"Šolski knjižničar v procesu raziskovalne dejavnosti mladih" 

Izvleček:
Raziskava predstavlja analizo razvoja, sedanjega stanja in možnosti delovanja šolskih knjižničarjev v okviru raziskovalne dejavnosti, ki postaja pomemben del našega šolskeg asistema in ustvarjalnosti mladih. Izhodišči: 1. Analiza raziskovalne dejavnosti mladih s posebnim poudarkom na gibanjih Mladi za napredek Celja ter Znanost mladini in na dejavnosti Gimnazije Celje - Center in 2. Položaj in možnosti knjižnic in knjižničarjev, še posebej šolskih, v sistemu raziskovalne dejavnosti. Sklep: Vlogo knjižničarjev bo potrebno okrepiti in izhajati iz praktičnih izkušenj. V veliki meri bo to odvisno od nas samih, sodelavcev mentorjev in nenazadnje od vodstev šol in šolske politike. V prid pomembnejše vloge govorijo predvsem naslednja dejstva: 1. Raziskovalna dejavnost je v vzponu in se koncentrira na šolah, 2. Povečalo se je število šolskih knjižničarjev, šolskih knjižnic in njihova opremljenost (knjižničar na šoli je šolski normativ), 3. izjemno je napredovala informacijska struktura in 4. Uveljavljajo se novi, sodobni pristopi k raziskovalnemu delu.

Lenka PERKO
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana 

"Pomen knjižničarjev za razvoj in pospeševanje dela mladih raziskovalcev"

Izvleček:
Prispevek poudarja pomen raziskovalnega dela za razvoj samostojnega, kreativnega in inovativnega dela mladih. V osrednjem delu je prikazana razširjenost mladih raziskovalcev v Sloveniji in njihovi problemi pri izdelavi raziskovalnih nalog. Ob tem je izpostavljen pomen pomoči šole in knjižnic oz. knjižničarjev za njihovo uspešno delo. Tovrstna dejavnost je lahko tudi eden od pomembnih faktorjev, ki vplivajo na povezovanje različnih tipov knjižnic in na strukturo uporabnikov. V zaključku so predstavljeni nekateri možni načini za aktivno vključevanje knjižničarjev v raziskovalno delo mladih. 

Jože GORENC
Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto

"Pomen kvalitativnega raziskovanja za delo pri referenčnem procesu"

Izvleček:
Referat izhaja iz definicije izposoje kot posredovanja informacij v obliki nosilcev informacij. Najpomembnejše bibliotečno gradivo so knjige zaradi urejenosti informacij v njih.
Osnovno vodilo pri delu z uporabniki na Oddelku za odrasle v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu je bilo razvijati bralno kulturo. Pri tem je bila posebna pozornost osredotočena na postavitev knjižnega gradiva po sistemu prostega pristopa. Knjižno gradivo je bilo postavljeno po strokovnih pravilih, pri čemer so bile upoštevane lokalne posebnosti. Te so bile uvedene v letih 1991-1995 na podlagi kvalitativnega raziskovanja dela z uporabniki.
V osrednjem delu referata je opisano kvalitativno raziskovanje in lokalne posebnosti postavitve knjižnega gradiva. Iz podatkov o izposoji je razvidna njena kvalitativna in kvantitativna rast.                

dr. Jadranka LASIĆ-LAZIĆ
FF – Odsjek za informacijske znanosti, Zagreb, Hrvaška 

"Nestaje li knjižničarska struka"

Izvleček:
Rad će se baviti knjižničarskom strukom, potrebom stalnog stručnog usavršavanja kroz sve oblike te, pokušati na osnovu komparativne analize događanja u obrazovanju uopče reči i sugerirati pravce i ponuditi neka rješenja.
Hoče li se novi pravci u razvoju znanosti i nova postignuća u tehnologiji i tehnološke revolucije koje nas čekaju promjeniti profesiju knjižničara? Hoče li profesija zbog novih sadržaja mijenjati naziv: knjižničar - informacijski stručnjak. 

mag. Primož JUŽNIČ
IRS – RCU, Univerza v Ljubljani 

"Bibliotekarji in računalniška znanja" 

Izvleček:
Virtualna knjižnica je postal že dobro uveljavljen pojem v bibliotekarstvu in se pogosto povezuje s hitrim razvojem Interneta: O sami virtualni knjižnici se veliko govori tudi kot o integraciji različnih medijskih oblik z Internetom, ki lahko približajo ali dajo občutek (virtualne) realnosti. Veliko govorimo tudi o izobraževalnih učinkih in novih percepcijah znanja in učenja; Kakorkoli, Internet je predvsem dober primer servisa, ki je neposredno odvisen od števila, kritične mase uporabnikov; Ko je le-ta dosežena, postane rast hitra in navidez brez meja. Zato premalo še govorimo o tem, kakšna znanja bi/bodo za virtualno knjižnico morali imeti sami bibliotekarji. Tekst želi predvsem sistematizirati tudi praktične izkušnje, ki jih avtor ima.                

mag. Melita AMBROŽIČ
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani

"Strokovne kvalifikacije in/ali akreditacija izobraževalnih programov v knjižničarstvu?" 

Izvleček:
Ob pripravljanju predloga novega pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih v knjižničarstvu so se postavljala vprašanja glede tega, kakšen naj bo v bodoče sistem strokovnih izpitov in njihova vsebina ter način napredovanja oz. pridobivanja strokovnih nazivov. Izraženi so bili tudi dvomi o potrebnostih strokovnih izpitov, saj jih v mnogih zahodnih državah ne izvajajo več. Razprave pa so vzpodbudile še razmišljanja o nujnosti priprave dolgoročnih smernic izobraževanja slovenskih knjižničarjev.
V prispevku bodo prikazane razlike med dosedanjo prakso pridobivanja strokovnih knjižničarskih nazivov v Sloveniji in prakso nekaterih držav, kjer so sistem podeljevanja strokovnih kvalifikacij zamenjali s sistemom akreditacije knjižničarskih šol, ali pa obstaja sistem priznavanja strokovnih kvalifikacij, ki ga ustrezno dopolnjuje sistem akreditacije izobraževalnih programov na področju knjižničarstva in informacijske dejavnosti. Presoja o tem, če so pri nas že ustvarjeni pogoji za drugačno in (kakšno) prakso ter o tem, v kakšni meri smo se na področju izobraževanja in usposabljanja knjižničarjev že približali razvitim državam, bo mogoče lažja, če bomo bolje poznali in upoštevali izkušnje drugih držav. V prispevku bo predstavljen tudi predlog za spremembo sistema strokovnih izpitov in napredovanja v stroki ter dopolnilnega oz. permanentnega izobraževanja, ki ga izvaja slovenska nacionalna knjižnica.

Sabina FRAS
Filozofska fakulteta, Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo, študentka 

"Izobraževanje knjižničarjev za jutri" 

Izvleček:
Napredek stroke je v veliki meri odvisen od strokovnosti kadra. Bibliotekarstvo je interdisciplinarna stroka, saj v svoj široki spekter vključuje pedagoge, slaviste, germaniste, romaniste, diplomante tehniških ved, ekonomiste in druge strokovnjake. To dokazuje tudi predmetnik študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti. V štirih letih študija spoznamo vse od osnov bibliotekarstva, njegovega zgodovinskega razvoja, temeljev klasifikacije in katalogizacije, marketinga v knjigarni in knjižnici, informatike, računalništva, strokovnih terminov v tujih jezikih do psihologije bralca - uporabnika. Če ne prej, ob nastajanju diplomske naloge spoznamo interdisciplinarnost "naše" stroke. V času študija imamo možnost naše znanje "preveriti" v knjižnici: del študijskih obveznosti predstavlja obvezna delovna praksa.
Ne poznam študijske smeri, ki bi v svojem programu vsebovala dovolj prakse. V večini primerov je praksa le občasen in bežen obisk realnosti. In nihče se ne razburja. Večina študentov se nato zaposli na nekem drugem področju, pač tam, kjer dobi delo in v takšnih primerih je bila praksa nepotrebna. Ali res?
V referatu želim kot študentka bibliotekarstva predstaviti svoj pogled na namen in dosežen cilj študijske prakse, na dopolnjevanje prakse in teorije in pomen prakse za sam študij in izobraževanje knjižničarjev. Teorija te stroke še bolj kot druge izhaja iz prakse; pravzaprav je teorija nastala iz problemov prakse in pri izobraževanju kadrov za jutrišnji dan ne bi smeli pozabiti na njeno veliko vlogo.
Problem študijske prakse bom predstavila na konkretnem primeru obvezne študijske prakse v splošni (Mariborska knjižnica) in specialni knjižnici (knjižnica Inštituta informacijskih znanosti Maribor), ob tem pa bom prikazala tudi prednosti poznavanja prakse pri študiju bibliotekarstva.                

mag. Dubravka STANČIN-ROŠIĆ
Nacionalna i sveučilišna knjižnica, Zagreb, Hrvatska

"Uloga permanentnog obrazovanja u stvaranju i sačuvanju kompetentnosti" 

Izvleček:
Živimo u vremenu brzog razvoja znanosti i tehnike, živimo u elektroničkom okruženju, u vremenu integracija, živimo u težnji ka ujedinjenoj Europi.
Naše znanje zastarjeva brže nego ikada prije. Istraživanja su pokazala da su u okviru bibliotekarske struke zastarjevanja oko 20% godišnje. To saznanje je izazvalo drastične i dinamične promjene u stručnjom obrazovanju. Neke su zemlje reagirale, provodeči velike transformacije i reforme sistema stručnog obrazovanja. No, to se pokazalo nedostatnim i rješenja se pronalaze u različitim, neformalnim i dodatnim oblicima obrazovanje i usavršavanja.
Akcenat rada je dakle na oblicima permanentnog obrazovanja, kojima se kao struka nastojimo održati u toj brzoj trci sa promjenama, u oblicima obrazovanja i usavašavanja koji nam pomažu u stvaranju i održavanju naše kompetentnosti.                

Saša  ZUPANIČ
Filozofska fakulteta, Ljubljana, Oddelek za bibliotekarstvo 

"Poučevanje uporabe informacijskih sistemov temelječe na poznavanju psiholoških modelov" 

Izvleček:
Ena izmed nalog referenčne službe je izobraževanje uporabnikov, torej njihovo uvajanje v uporabo knjižnice in njenih virov. Temelji, na katerih temelji sodobno pojmovanje procesa poučevanja/učenja, se z novimi psihološkimi in pedagoškimi teorijami/spoznanji spreminjajo. Vse bolj se vključujejo tudi v proces poučevanja/učenja uporabe informacijskih sistemov, pri čemer so za knjižnice pomembni zlasti online javno dostopni knjižnični katalogi (OPAC) in sistemi za iskanje informacij (IR sistemi).
Z vprašanjem, kako ljudje uporabljamo računalnike (torej z uporabnikovimi mentalnimi in vedenjskimi karakteristikami) se ukvarja posebno, hitro razvijajoče se interdisciplinarno raziskovalno področje, imenovano "interakcija človeka z računalnikom" (Human-Computer Interaction - HCI). Študij temelji na treh psiholoških teorijah: teoriji psiholoških (mentalnih, konceptualnih) modelov, teoriji individualnih razlik med uporabniki ter na analizi uporabnikovega vedenja pri odkrivanju in popravljanju napak v interakciji z računalnikom.
Zanima nas zlasti prva teorija, ki je močan pripomoček za razumevanje uporabnikovega načina interakcije z informacijskim sistemom ter posledično za ustrezno konceptualizacijo poučevanja uporabe informacijsih sistemov ter njihovega razvoja nasploh.
Tako se bomo v pričujočem prispevku posvetili konceptualnim in mentalnim modelom, ki si jih o informacijskem sistemu zgradi uporabnik, njihovemu razvoju in vplivu na interakcijo s sistemom. Implikacije v poučevanju uporabe informacijskih sistemov so očitne. Podali bomo dva osnovna modela poučevanja: konceptualne vs. proceduralne inštrukcije, ter razmišljali o možnostih računalniško podprtega učenja.                

Lidija VODOPIVEC
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana 

"Elektronske revije" 

Izvleček:
Prispevek poskuša razrešiti nekaj osnovnih vprašanj: Kaj so elektronske revije, kako priti do njih, jih nabaviti, obdelati, ponuditi uporabnikom, hraniti in arhivirati. Prikazano bo, kako poskušajo to rešiti v tujini in kako se s tem spopadamo doma. 

Vida MOČNIK
Monika KLAŠNJA
Alenka SKOBIR
Boža STRMLJAN
Mojca GRGIČ
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana 

"Spremenjeni vlogi knjižničarja in uporabnika v medknjižnični izposoji" 

Izvleček:
Naraščajoče število elektronsko shranjenih in dostopnih informacij vpliva na spremenjeno organizacijo in metode dela v medknjižnični izposoji - zlasti univerzitetnih knjižnic, ki nudijo podporo študiju na univerzah - ter vedno bolj tudi samoučenju in študiju na daljavo.
Prispevek se osredotoča na modele naročanja in posredovanja dokumentov, pozornost je posvečena ponudbi in pridobivanju dokumentov ter s tem v zvezi opredeljuje nastali novi vlogi uporabnika in knjižničarja v medknjižnični izposoji. Zaradi sprejete zakonodaje - o avtorski in sorodnih pravicah - je obravnavan nov odnos med knjižnicami, založniki in avtorji. Omenjen je tudi pomen strokovnih združenj za delo knjižničarja v medknjižnični izposoji. 

Marko NEMEC-PEČJAK
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana

"Infonomika dela na domu - za knjižničarja / informatika" 

Izvleček:
Napredek informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) omogoča nove oblike dela na domu - še posebno dela na daljavo. Za knjižničarja/informatika je pomembna celovita presoja dobrih in slabih strani takega načina dela - za delodajalca pa je odločujoča ekonomika nove oblike dela - še posebno ekonomika IKT, ki jo informacijska in organizacijska stroka pozna pod pojmom infonomika. V prispevku so osvetljeni našteti odnosi - tako za presojo delodajalca, kot za razmišljanje delojemalca. Za analizo vrednosti so upoštevana sorazmerja istovrstnih stroškov realne in navidezne oziroma domače pisarne.

Martin GRUM
ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana 

"Slovenski biografski leksikon, slovenska bio-bibliografska zbirka podatkov in COBISS" 

Izvleček:
Slovenski biografski leksikon (SBL) - eno od temeljnjih del iz zakladnice slovenske kulture - je med drugim neločljivo povezan z razvojem bibliotekarstva na Slovenskem. Ta povezanost je utemeljena: 1. z bio-bibliografsko naravo tega dela, 2. s prisotnostjo SBL pri informacijski dejavnosti slovenskih knjižnic in nenazadnje 3. pri nastajanju tega dela so imeli od vsega začetka pomembno vlogo slovenski bibliotekarji (dr. Janko Šlebinger, prof. Alfonz Gspan, Jože Munda idr.).
V prvem delu prispevka bo na kratko predstavljena zgodovina biografike na Slovenskem (zlasti zgodovina SBL-a in nekatere njegove osnovne značilnosti). V drugem, osrednjem delu bomo pozornost posvetili dilemam, ki se porajajo pri načrtovanju novega SBL-a. Razvoj bibliotekarstva v zadnjem obdobju, zlasti vzpostavitev računalniško vodene vzajemne bibliografsko-kataložne baze podatkov (COBIB) postavlja načrtovalce nove izdaje pred nove, do sedaj neznane izzive. COBIB namreč ponuja možnost, da se jo nadgradi s slovensko biografsko bazo podatkov.
V prispevku bo predstavljen podatkovni model slovenske biografske baze podatkov (tj. cilji, ki so bili upoštevani pri njenem načrtovanju, izbrani atributi v n-terki, itd.), nakazane pa bodo tudi prednosti in slabosti načrtovane zbirke, zlasti v primerjavi s knjižno izdajo novega SBL-a.