Odgovori so navedeni po abecedi priimkov kandidatov.
Spoštovani. Manifest prepoznavam kot spodbudo za prihodnost knjižnic. Pred leti je izšla knjižica, Berem torej sem, po znanem reku Rene Descartesa, Mislim torej sem. Knjižnica je globalni medij srečevanja različnih kultur, kjer se srečujejo besede narodov in narodnosti evropske in svetovne misli, v in skozi zapisane besede. Knjižnica je učni prostor mladim in starejšim, za pridobivanje informacij o avtorjih in dobi v kari so ustvarjali. Branje je med drugim tudi terapevtsko gibanje med bralcem in avtorjem. Knjižnice so odprti družbeni prostor ne glede na spol, rase, narodnosti, etnije, religije. Knjižnica je polje v in skozi dialoško prepoznavanje, kdo sem, kdo so drugi in kaj nam je skupnega za življenje tukaj in sedaj. Knjižnica ne sme biti, postati, ideološki aparat države, biti mora igra razmišljanj in ne igra z ljudmi. Prebrane misli so korak k dejanjem, so vzgib za razmislek, presojo in odločitev. Naj zaključim, knjižnica je medij resnice. V priponki o Bralnem srečevanju in Besede so. Prisrčen bralni pozdrav. Alberto prof. Avguštinčič
Pozdravljeni ! Skrbno sem prebral vaš Manifest in vašo pobudo v celoti podpiram. Še posebej pa v točki 1 drugi del druge alineje poziv v katerem pozivate EU, da “omogoči izmenjavo portalov in orodij med knjižnicami v različnih državah članicah” . Če bom izvoljen za člana Evropskega parlamenta bom vaš Manifest v celoti podprl in zanj tudi glasoval. Drago BulcKandidat Liste Uroša Lipuščka za poslanca Evropskega parlamentaČastni predsednik Društva turističnih novinarjev SlovenijePredsednik Mestne turistične zveze Ljubljana
Spoštovani, Naj se Vam najprej zahvalim za Vašo pobudo in izrazim mojo popolno podporo. Knjižnice in knjige so v mojem zasebnem in profesionalnem življenju vedno imele in imajo zelo pomembno vlogo. So namreč neizčrpen vir znanja in navdiha. Vse kar ste v svojem manifestu popolnoma drži, bi pa poudaril, da so knjižnice ne glede na vse bolj digitalni set, vir kakovostnega znanja in spodbujajo razvoj bralne kulture pri mladih, da razvoja sporočilnih sposobnosti in kompetenc sploh ne omenjam. Zato, se bom, če bom ponovno izvoljen, da bodo knjižnice še naprej del nacionalne kulturne politike in do mere, ki ne posega v posebnosti naše kulture tudi del evropske kulturne politike. Verjamem, da EU lahko pomaga, ne želim pa si da bi to vodilo v uniformnost in da bi izgubili kulturne razlike in posebnosti, ki delajo naš čas in našo EU ter Evropo, tako lepo in posebno. Lep pozdrav, Dr. Klemen Grošelj.
Spoštovani, Najprej naj omenim, da z veseljem odgovarjam na vaš poslani »Manifest«, iz katerega veje vaša predanost svojemu poklicu, ki je nedvomno izjemno pomemben za ohranjanje znanstvene in kulturne identitete naroda. Omejil se bom na dve točki »Manifesta za volitve v evropski parlament 2024« in sicer: - knjižnice kot varuh evropskega spomina ter - knjižnice kot spodbujevalec globalnega razvoja … Pisana beseda v kakršnikoli obliki je seveda materializacija spomina in volje, ki sta neizpodbitno gibali slehernega razvoja. Sedanjost je zgolj stičišče preteklosti in prihodnosti, v katero je smiselno vstopiti obogaten z vedenjem, znanjem in modrostmi, zapisanimi v najrazličnejših oblikah in shranjenimi v ustanovah, imenovanih knjižnice. Dostopnost le-teh vedno in za vsakogar seveda ni samo po sebi umevna, temveč predstavlja kulturni dosežek človekovega razvoja. Predstavlja osnovo razumevanja poti in stranpoti, ki botrujejo našim odločitvam pri vstopanju v prihodnost. Pri tem je potrebno zagotoviti uporabo in razvoj novih tehnologij, ki historična gradiva delajo še dostopnejša in bolj razumljiva za slehernega uporabnika. Podpiram razvoj knjižnic kot potencialnih centrov vsestranskih družbenih dogajanj, ki vsebinsko presegajo pasivno branje literature ... Nekoliko bolj zadržan sem pri omenjanju globalnega razvoja! Seveda je prav, da smo del širše skupnosti in znamo participirati v svetovni znanosti in umetnosti, ne smemo pa pozabiti na našo specifičnost ter unikatnost lastne ustvarjalnosti. Globalnih trendov se moramo zavedati, jim slediti in jih seveda razumeti. Le tako bomo med prevladujoče globalne trende znali ustvarjalno umestiti svoje znanstvene in umetniške dosežke, z eno besedo našo kulturo v najširšem smislu, ki nas dela v svetu prepoznavne naši majhnosti navkljub. Pri vaših iskrenih prizadevanjih vam želim veliko uspeha, Stojan Lipolt, arhitekt
Spoštovani, Odgovarjam na Vaš poziv in prošnjo po mnenju o poslanem manifestu "Knjižnice za trajnostno prihodnost". V bistvu sem manifest prebral z začudenjem, da je to temo sploh potrebno poudarjati, oziroma v današnjem razvitem delu sveta posebej omenjati. Vsi argumenti v vseh petih točkah manifesta se mi zdijo tako samoumevni, da me sama potreba po širjenju te zavesti v obliki manifesta navdaja z začudenjem, da ne rečem kar zgroženostjo. Že od nekdaj sem prepričan, da nobeno znanje ali spoznanje v osnovi ne more biti eksluzivna last nikogar drugega kot celotne človeške skupnosti. Kdo drug kot knjižničarstvo in arhivarstvo lahko kolikor toliko varno hranita in širita vsa znanja in spoznanja človeštva za prihodnje rodove ter v korist celotnemu stvarstvu, vključno z vsemi podrejenimi sistemi naravne in kulturne dediščine. Če bi mi usoda namenila izvolitev v EU parlament in bi tam prišel v situacijo, da bi v temi, ki jo v manifestu omenjate, moral zastopati interese Evropejcev v smislu dostopnosti do znanja in spoznanj iz preteklosti, kar se mi zdi, da je bistvo vašega manifesta, bom aktivno zagovarjal omogočanje, razvoj in seveda financiranje možnosti neoviranega dostopa do vsega znanja ter drugih informacij iz skupne naravne in kulturne dediščine čim širši množici, ne glede na kakršnokoli drugo življenjsko okoliščino zainteresiranih (raso, spol, veroizpoved, zdravstveno stanje, izobrazbo, gmotni položaj, politično ali drugo prepričanje, ipd.). Na samo področje arhivarstva in knjižničarstva (se mi zdi, da oboje smiselno spada pod isto streho) se sicer premalo spoznam, da bi lahko deloval kot aktiven motor pri iniciativi po spremembah in dopolnitvah sistemov knjižničarstva in arhivarstva po Evropi, bom pa pozorno spremljal že sprožene iniciative ter jih smiselno podpiral v smeri predlaganih točk manifesta. S prijaznimi pozdravi,Stanko Pušenjak
Spoštovani, zelo sem hvaležna in počaščena, da ste mi poslali pismo in Manifest. Prenova humanističnih znanosti, splošne kulture in kulture branja, posebej pa kultura knjižnic so del mojega osebnega programa. Delala sem kot knjižničarka kar nekaj let...Neodvisno od kandidature in volitev, z veseljem se pridružim vašim akcijam kot državljanka - v vseh akcijah za knjižnice in branje! Prisrčno, Svetlana
Spoštovani, Najlepše se vam zahvaljujem za poslan manifest. Spodaj vam pošiljam svoje razmišljanje in vizijo uresničevanja manifesta.Želim vam veliko uspehov.S spoštovanjem,Tarra Stermšek Kristan, kandidatka za evropsko poslanko, lista Levica Ko sem prebrala manifest "Knjižnice za trajnostno prihodnost," sem vedela, da ta dokument ni zgolj poziv k akciji; je manifestacija naše skupne želje po bolj pravični, trajnostni in vključujoči Evropi. **Razmišljanje o Manifestu** Manifest jasno poudarja ključne vloge, ki jih knjižnice igrajo v naši družbi. Ena izmed teh vlog je zagotavljanje enakopravnega dostopa do kulture in izobraževanja. Kot mlada oseba sem se vedno zavedala, kako pomembno je imeti dostop do znanja. Knjižnice so srce naših skupnosti, kjer vsak posameznik, ne glede na socialno-ekonomski status, lahko najde priložnost za učenje in rast. V digitalni dobi, kjer so informacije pogosto prepletene s komercialnimi interesi, ostajajo knjižnice svetilniki objektivnosti in dostopnosti. Poleg tega manifest izpostavlja knjižnice kot vitalne podporne točke za demokratične procese. V času, ko je zaupanje v demokratične institucije pogosto omajano, knjižnice nudijo nevtralen prostor za dialog, razprave in dostop do neodvisnih virov informacij. Kot kandidatka se zavzemam za okrepitev teh prostorov, saj verjamem, da je aktivno državljanstvo temelj zdrave demokracije. Slovenija ima izjemno in razvejano mrežo splošnih knjižnic, ki že dolgo igrajo ključno vlogo v izobraževanju in kulturnem življenju naših skupnosti. Naše knjižnice niso le prostori za izposojo knjig, temveč so tudi centri za kulturne dogodke, izobraževalne delavnice in socialno povezovanje. Ta tradicija daje Sloveniji edinstveno prednost pri uresničevanju ciljev, zastavljenih v manifestu. **Vizija uresničevanja** Moja vizija uresničevanja tega manifesta temelji na treh glavnih stebrih: dostopnost, sodelovanje in trajnost. 1. **Dostopnost**: Prizadevala se bom za večje vlaganje v knjižnice, da bi te lahko izboljšale svoje digitalne in fizične zbirke. Potrebujemo več programov, ki spodbujajo digitalno pismenost in omogočajo dostop do tehnologije vsem državljanom. To vključuje tudi izboljšanje infrastrukture v ruralnih območjih, kjer so knjižnice pogosto edini vir dostopa do informacij. V Sloveniji lahko izkoristimo že obstoječo mrežo splošnih knjižnic in bibliobusov in jih še naprej razvijamo. 2. **Sodelovanje**: Spodbujala bom mednarodno sodelovanje med knjižnicami in izobraževalnimi ustanovami. Skupaj lahko ustvarimo mrežo znanja, ki presega nacionalne meje in omogoča izmenjavo najboljših praks. Podpirala bom projekte, ki vključujejo skupnost v odločanje o vsebinah in storitvah knjižnic, s čimer bomo zagotovili, da knjižnice resnično odražajo potrebe svojih uporabnikov. Slovenske knjižnice že imajo bogato tradicijo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, pa tudi mednarodno so dobro vpete, vendar bi lahko takšna sodelovanja še okrepili. 3. **Trajnost**: Knjižnice morajo postati centri za izobraževanje o trajnostnem razvoju. Spodbujala bom iniciative, ki knjižnice vključujejo v lokalne trajnostne projekte, kot so urbani vrtovi, energetska učinkovitost in reciklaža. Knjižnice lahko postanejo tudi vzorčni primeri trajnostnega delovanja z implementacijo zelenih praks v svoje poslovanje. V Sloveniji imamo že nekaj primerov dobrih praks na tem področju, ki jih lahko delimo in nadgradimo. Kot (mlada) kandidatka za Evropski parlament verjamem, da lahko knjižnice igrajo ključno vlogo pri oblikovanju naše prihodnosti. Manifest "Knjižnice za trajnostno prihodnost" nas opominja, da moramo vlagati v institucije, ki nas povezujejo, izobražujejo in podpirajo našo demokratično udeležbo. Z vašo podporo lahko skupaj ustvarimo Evropo, kjer so knjižnice gonilna sila trajnostnega razvoja in družbene pravičnosti. Slovenija, s svojo močno in razvejano mrežo splošnih knjižnic, ima možnost postati vodnik teh prizadevanj in vzor ostalim evropskim državam.