11. – 14. 05. 2023
Izvršni odbor Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS je že leta 2019 poskušal organizirati strokovno ekskurzijo v Romunijo, vendar se je ta zaradi epidemije in drugih nadlog izvedla šele letos. Tako smo se 11. maja iz Ljubljane zvečer odpravili na nočno vožnjo proti vzhodu, v pričakovanju, da se z jutrom znajdemo pred romunsko ravnico …
Kot se spodobi, smo najprej obiskali, kaj drugega kot knjižnico. V mestu Cluj, po prebivalstvu drugem največjem mestu v Romuniji, smo napovedali naš obisk v Centralni univerzitetni knjižnici Luciana Blage (Biblioteca Centrală Universitară “Lucian Blaga” Cluj-Napoca). Knjižnica je bila, skupaj z univerzo, ustanovljena leta 1872, v namensko zgrajene prostore pa so jo preselili 1909. Vse v tej secesijski zgradbi, od zidov do pohištva, še danes izgleda približno tako kot pred 110 leti, kar verjetno nekaj pove o kvaliteti mizarjev in drugih mojstrov tistih dni. Pohvalijo se lahko tudi z delujočim dvigalom za gradivo, ki je prav tako v uporabi že od samega začetka.
Knjižnica nudi podporo univerzitetnemu izobraževalnemu sistemu v Cluju in slovi po raznolikosti svojih zbirk. Njen fond obsega skupno 4.000.000 zvezkov, od tega je 497.000 periodičnih publikacij. Knjižnica omogoča članom dostop do širokega nabora zbirk mednarodnih znanstvenih baz podatkov. Skupaj s fakultetnimi knjižnicami in knjižnicami kulturnih centrov je za uporabnike na voljo kar 2.177 mest v več kot 60 čitalnicah. V zadnjem času pa veliko napora vlagajo v digitalizacijo gradiva.
Druga knjižnična postaja je bilo mesto Tirgu Mures in knjižnica Teleki (Biblioteca Teleki-Bolyai). Leta 1802 jo je ustanovil madžarski grof Sámuel Teleki in je bila od samega začetka zasnovana kot javna knjižnica. V traktu, zgrajenem med letoma 1799 in 1802, so knjige še vedno postavljene po prvotnih smernicah, ki jih je določil Teleki. Po ohranjenih poročilih naj bi knjižnico takrat uporabljal znaten delež prebivalstva mesta in je nudila dostop do aktualnih znanstvenih evropskih publikacij in idej razsvetljenstva.
Zaradi obnovitvenih del je odpadel ogled knjižnice Batthyaneum v mestu Alba Iulia, ki se ponaša z gradivom, segajočim v 9. stoletje. Prav tako si na žalost nismo uspeli ogledati še katere od drugih splošnih knjižnic, ki jih je v Romuniji preko 2.000. Sicer pa se je število vseh knjižnic v Romuniji v zadnjih tridesetih več kot prepolovilo.[1]
Romunija je, morda tudi zaradi podob nabrušenih vampirskih podočnikov in z njimi povezanega vonja po česnu ali romunskih kombijev, ki nadtovorjeni drvijo po evropskih cestah, žrtev nekaterih stereotipov. Mesta, vsaj tista, ki smo jih obiskali mi, pa kažejo podobo čiste in urejene evropske države, polne nakupovalnih centrov ter dragih avtomobilov. Res pa je, da smo večino časa pokrajino in življenje spremljali le skozi stekla avtobusa, v katerem smo preživeli dobršen del naše ekskurzije. Premiki po tej prostrani državi so bili dolgi in včasih polžji, nekaterim se je tako zazdelo, da bi se kolona, kot nacionalni simbol, zlahka znašla na romunski zastavi.
Poleg knjižnic smo si ogledali še druge zanimivosti, kot na primer grad Bran, bolj znan kot Drakulov grad, saj ekskurzije niso zgolj priložnost za strokovno izpopolnjevanje, ampak tudi za izmenjavo izkušenj in tako imenovani “team building”. Na tovrstnih druženjih je neizogibno spoznavanje sopotnikov ter tkanje novih poznanstev in vezi, ki obetajo bodoča sodelovanja. Ali, če citiramo enega izmed udeležencev ekskurzije, “če zapreš kup knjižničarjev v kovinsko piksno za 30 ur, bodo nujno začeli izmenjevati izkušnje in razvijati nove ideje.”
Matjaž Stibilj, predsednik Sekcije za potujoče knjižnice pri ZBDS
[1] Vir: https://www.romania-insider.com/half-public-libraries-romania-closed-1990-2022
