21.-23. september v spletnem okolju
prejemnica Čopove diplome za leto 2021
direktorica Public libraries 2030
American Library Association
Fakulteta za družbene vede
Teološka fakulteta
Schüler Helfen Leben (SHL) Sarajevo
Europeana
IZUM
Narodna in univerzitetna knjižnica
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
spletni strateg
MediaLibraryOnLine
Tactical Tech
Newsguard
Državni zbor RS
Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Proaktivnost pomeni več kot aktivnost. Proaktivnost terja od nas aktivnosti v smislu pričakovanja morebitnih težav, zahtev ali sprememb. Pomeni prevzemanje pobud ter sprejemanje odločitev in odgovornosti zanje, s čimer postanemo manj odvisni od vsakokratnih učinkov okolja. Lahko pa se seveda odločimo tudi nasprotno in čakamo, da se stvari zgodijo – takrat smo reaktivni, bolj ranljivi in prepuščeni okolju. Kako na tem področju delujemo v knjižnicah? Koliko smo proaktivni? Znamo spodbujati in krepiti proaktivnost kolektiva? Delujemo v smislu anticipiranja ali celo ustvarjanja sprememb v okolju, ali se morda le odzivamo nanje? Na katerih področjih smo se v zadnjem času izkazali v proaktivnosti in kaj smo s tem dosegli? Ali znamo spremljati in predvidevati? S kakšnimi izzivi se bomo srečevali v bližnji prihodnosti? Vsa ta vprašanja in še mnoga druga si bomo zastavljali in nanje odgovarjali na letošnjem kongresu z naslovom »Proaktivno delovanje knjižnic«. Tuji in domači strokovnjaki bodo z nami delili najnovejša teoretična spoznanja, poglede in izkušnje.
Razpravo letošnjega kongresa Zveze bibliotekarskih društev Slovenije odpiramo s prav posebnim pridevnikom. Zelo želenim in obenem izmuzljivim. Pogosto slišanim in večkrat preslišanim. Tudi v knjižnicah. Ga poznamo? Slovar slovenskega knjižnega jezika ga je »ujel« s pojasnilom: »… ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje«. Ga razumemo? Proaktivnost. V jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki podaja odgovore na vprašanja s področja pravopisa in etimologije, zasledimo pod tem geslom tudi vprašanje: »V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik “proaktiven,” ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. /…/ Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma aktiven in proaktiven? Meni se na prvo žogo zdi “proaktiven” samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi /…/«.
Urša Bajda, Boštjan Batič, Ines Grlj, Barbara Kavčič, Urška Krajnik, Sandra Kurnik Zupanič, Luana Malec, Polona Marinšek, Saša Vidmar, Ines Vodopivec