PROGRAM
ZBORNIK
IZVLEČKI
ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Strokovno posvetovanje ZBDS Volilna skupščina ZBDS
»VIZIJA RAZVOJA KNJIŽNIČARSTVA V SLOVENIJI« Otočec, Šport hotel, Konferenčna dvorana 20. – 22. oktober 2003
P r o g r a m
dr. Eva Kodrič-Dačić, dr. Melita Ambrožič, Irena Muc, mag. Branko Goropevšek, Lilijana Hubej, Breda Karun, mag. Vlasta Stavbar, Irena Sešek, Smilja Pejanovič, dr. Jože Urbanija
Organizacijski odbor
Irena Muc, Lilijana Hubej, Laura Chersicola, Dunja Legat, Alenka Logar-Pleško, Irena Sešek, mag. Karmen Štular Sotošek
@ Zveza bibliotekarskih društev Slovenije | Turjaška 1, 1000 Ljubljana | Tel.: (01) 20 01 176 | Fax: (01) 42 57 293 | Davčna številka: SI 93212151 | TR: NLB 02010-0014608845
Zbornik posvetovanja
Irena Sešek SVET SE SPREMINJA - KAJ PA ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE? Prispevek prinaša kratko predstavitev zgodovinskega razvoja strokovne organiziranosti slovenskih knjižničarjev in analizo današnjega delovanja in učinkovitosti Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Predstavljen je pregled možnosti za bodočo novo organiziranost stanovskega društva, s katerimi bi povečali njegovo vlogo, pomen in učinkovitost delovanja. Moderna informacijska družba zahteva več kot le specializirano knjižničarsko znanje in temu mora slediti tudi društvo, ki preko članstva združuje knjižničarke in knjižničarje iz vseh vrst knjižnic. Z novo, sodobno organizacijo društva bi se njegovo delovanje s področja strokovne knjižničarske javnosti razširilo tudi na širše okolje. Ključne besede: knjižničarsko društvo, Slovenija
dr. Nada Trunk Širca, prof. dr. Mitja Tavčar STRATEŠKO VODENJE (TUDI) V KNJIŽNIČARSTVU Prispevek izhaja iz spoznanja, da organizacije, kjer poteka knjižničarska dejavnost, temeljijo na znanju - in ker je znanje v ljudeh, je management znanjskih (ekspertnih) organizacij predvsem management ljudi. Za obvladovanje - vodenje ljudi kaže izbirati okoliščinam primeren način, ki pa je uspešen le, če ga ljudje sprejmejo - zaradi svojih potreb in zlasti svojih vrednot. Skupni imenovalec vrednot v organizaciji je vizija, ki je naučinkovitejši dejavnik za usmerjanje delovanja ljudi v organizaciji. Pojavne oblike, ki odražajo pretežno usvojene vrednote ljudi v nekem okolju, pa so kultura tega okolja - in ta je lahko ugodna ali neugodna za izvajanje strategij managementa. Ključne besede: znanjske organizacije, management, poslovodenje in vodenje, obvladovanje organizacije, vodenje, interesi, vrednote, vizija, kultura.
mag. Jelka Gazvoda NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO IN PRIORITETE KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI Prispevek želi seznaniti strokovno javnost s prioritetami knjižnične dejavnosti v Sloveniji, kot so izražene v besedilu za nacionalni program kulture. Prikazana so izhodišča, na katerih so bile prioritete oblikovane, in cilji, ki jih Slovenija želi na tem področju doseči v obdobju 2004-2007. Predstavljeni so problemi, ki bi utegnili ogroziti uresničitev nacionalnega programa v segmentu knjižnične dejavnosti. Ključne besede: knjižnice, nacionalni program za kulturo, prioritete, cilji, ukrepi, Slovenija
Vanda Rode POLOŽAJ VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V NOVEM SISTEMU FINANCIRANJA VISOKEGA ŠOLSTVA Predstavitev novega sistema integralnega financiranja visokega šolstva, ki temelji na številu študentov, številu diplomantov in študijskem področju s posebnim poudarkom na razvoju knjižnic kot infrastrukturne podpore razvoju pedagoškega in raziskovalnega dela na Univerzi. Ključne besede: "kosovno financiranje" študijska dejavnost in z njo povezana knjižnična in informacijska dejavnost kot infrastruktura
Marko Hren RAZVOJ KNJIŽNIČARSTVA V SKLOPU PREDNOSTNIH USMERITEV ENOTNEGA PROGRAMSKEGA DOKUMENTA RS 2004-2006 Osvetlili bomo mesto knjižničarstva v prednostnih razvojnih usmeritvah R Slovenije v prvem programskem obddobju vključevanja v enotno Evropsko strukturno politiko regionalnega razvoja. Prehod v na znanju temelječo ekonomijo in obenem umeščanje v enotni, Evropski in globalni trg, predstavljata velik izziv za strukture, ki znanje producirajo, hranijo in posredujejo. Razvoj knjižničarstva v smeri dostopnih, multimedijskih informacijskih srečišč predstavlja skupaj z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij v relacijske tehnologije izrazit potencial za dvig ravni in pretočnosti znanja v Sloveniji.
dr. Eva Kodrič-Dačić OD KOD PRIHAJAMO? KDO SMO? KAM GREMO? Referat povzema razvoj slovenskega javnega knjižničarstva po drugi svetovni vojni in na osnovi tedanjih družbenih tendenc ugotavlja razloge za današnje stanje na področju knjižničarstva. Analizira slabosti novega zakona o knjižničarstvu in vlogo knjižnic v nacionalnih programih za knjižnice pristojnih ministrstev. Predvsem pa poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi morali spremeniti, da bi pospešili usklajen in racionalen razvoj knjižničnega sistema Slovenije. Ključne besede: knjižnični sistem Slovenije, razvoj knjižničnega sistema
dr. Maja Žumer KNJIŽNICE PRED NOVIMI IZZIVI Družbeni in tehnološki razvoj postavlja knjižnice, tudi slovenske, pred nove izzive: elektronski informacijski viri, 'konkurenca' informacij na Spletu, uveljavljanje pomena in položaja v družbi. V prispevku bodo ti izzivi podrobnje opisani, pa tudi vloga Nacionalnega sveta za knjižničarsko dejavnost kot posvetovalnega organa Vlade RS.
mag. Lenart Šetinc NAČRTOVANJE STRATEGIJE NUK Pri načrtovanju strategije javne službe je potrebno upoštevati vnaprej določen okvir: vloga, naloge in način izvrševanja javne službe so določene z zakonom ali koncesijsko pogodbo. Javna služba je tako del "strateškega načrta" države, ki je določen z normativno ureditvijo in državnimi planskimi dokumenti. Tako kot je pri strateškem načrtu gospodarskih subjektov nujno spoznati in predvidevati položaj na tržišču, je pri strategiji javnih služb potrebno oceniti obnašanje države v naslednjem razvojnem obdobju. Eno in drugo vsebuje veliko mero negotovosti. Pri oblikovanju strategije knjižnice je pomembno realno opredeliti njeno sedanje stanje, položaj in mesto. Pri tem obstaja nevarnost nostalgične nagnjenosti k mitom preteklosti in nerealne ocene dejanskega stanja. Zakaj knjižnica potrebuje strateški načrt? Na splošno je cilj izpostaviti prednosti in izkoristiti priložnosti, odpraviti slabosti in razviti strategijo za soočanje z nevarnostmi. V današnjem vedno bolj medsebojno soodvisnem delovanju vseh vrst institucij, ni dovolj izdelati dobre strategije za knjižnico (v okviru njene vloge in nalog) temveč je nujno v strateški načrt vgraditi možne sinergetske povezave, sodelovanja in koordinacijo z drugimi subjekti (KAM). Vizija, poslanstvo in cilji NUK v mnogo čem zavisijo od odgovorov na nacionalni in nadnacionalni ravni. Nesporno je ambicija NUK prispevati ohranjanju in promoviranju nacionalne identitete, obvarovanju kulturne dediščine ter zagotavljanju čim bolj neoviranega dostopa do čim širšega spektra informacijskih virov, v okviru razvitega in integriranega knjižničnega sistema. Poslanstvo in naloge NUK izhajajo iz zakona o knjižničarstvu. Cilji in strategije za njihovo uresničevanje pa v večjem delu zavisijo od človeških in materialnih virov, ki jih omogoča država. Ključne besede: javna služba, strateški načrt, NUK, vizija, poslanstvo, naloge, cilji, vrednote, strategije, človeški in materialni viri, okolje, soodvisnosti, E-knižnica
mag. Tomaž Seljak PODPORA ZNANJU - USMERITVE RAZVOJA IZUM Razvojna strategija IZUM-a, ki je bila sprejeta leta 2001, se opira na razvojne dokumente slovenske države ter na projekcije EU in drugih držav ter sorodnih tujih institucij glede prehoda v družbo znanja. Čeprav nimamo dolgoročnega načrta razvoja knjižničarstva v Sloveniji, je splošno znano dejstvo, da obseg shranjenega znanja eksponencialno raste tako v tradicionalnih (tiskanih) oblikah, ki jih je treba ustrezno elektronsko katalogizirati, kot tudi v digitalnih oblikah, ki omogočajo bistveno spremenjeno razpolaganje z dokumenti. V enem in drugem primeru je odločilno, kako se uporabniki v zalogah znanja znajdejo. Knjižnična informacijska dejavnost je sredi intenzivnih sprememb, ki se bodo v naslednjih letih še zgostile. Glavni poudarek bo na organiziranosti znanja in na mrežnih servisih ob uporabi vse zmogljivejše informacijske in komunikacijske tehnologije. V EU (Lizbonski dokument) prav na teh premikih utemeljujejo prevzemanje vodilne vloge v svetovnem razvoju, zato članicam priporočajo obravnavo informacijske infrastrukture kot osrednje javne službe, ki bo v podporo vsem ljudem. IZUM-ova razvojna strategija upošteva opisane okvire in se zgleduje po razvojnih načrtih sorodnih organizacij v svetu, še posebej OCLC. Ključne besede: razvojna strategija IZUM, zaloga znanja, knjižnična informacijska dejavnost, informacijska infrastruktura
dr. Jože Urbanija POMEN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA V NOVI VIZIJI KNJIŽNIČARSTVA Oblikovanje vizije razvoja knjižničarstva je možno z dveh izhodišč. Prvo vključuje temeljito poznavanje dosedanjega razvoja in trenutnega stanja na eni strani ter scenarije razvoja družbe in njen vpliv na knjižničarstvo na drugi strani. Vizija v tem okviru pomeni predvsem odzivanje knjižničarstva na zahteve družbe prihodnosti. Drugo izhodišče vključuje vse komponente prvega izhodišča, vendar ga bistveno presega z opredelitvijo knjižničarstva, ki ima vizijo o lastnem oblikovanju oziroma sooblikovanju bodoče družbe. Za preseganje dosedanje predvsem servisne vloge knjižničarstva v status enakopravne oblikovalke družbe sedanjosti in prihodnosti so nujne spremembe v formalnem izobraževanju in vseživljenjskem strokovnem učenju. Spremembe zadevajo vsebinski, formalni in predvsem relacijski vidik izobraževanja ter učenja. Ključne besede: vizija knjižničarstva, razvoj, izobraževanje, učenje
dr. Melita Ambrožić IZOBRAŽEVANJE KNJIŽNIČARJEV IN UPORABNIKOV KNJIŽNIC: STANJE IN PERSPEKTIVE Avtorica v prispevku najprej prikaže trende v razvoju izobraževanja na področju knjižničarstva, ki so opazni zlasti v zahodnem svetu. Analizira stanje na področju formalnega in neformalnega izobraževanja v slovenskem knjižničarstvu ter podatke o udeležbi na izobraževalnih oblikah s področja strokovnega spopolnjevanja in permanentnega izobraževanja na področju knjižničarstva. Na osnovi analize nato ugotavlja razkorak med dejanskimi željami in potrebami slovenskih knjižničarjev po izobraževanju ter trendi, ki jih lahko zasledimo v t.i. knjižničarsko bolj razvitih okoljih. Na koncu podaja predloge za oblikovanje smernic nadaljnega razvoja na analiziranem področju. Ključne besede: Slovenija (knjižničarstvo), knjižničarji, uporabniki, izobraževanje
mag. Melita (Marta) Seljak IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST IZUM V prispevku je predstavljena izobraževalna dejavnost IZUM-a, ki je pomemben sestavni del njegove razvojne strategije. Izobraževalna dejavnost IZUM-a obsega različne oblike izobraževanja za uporabo programske opreme in servisov COBISS ter uporabo različnih tujih baz podatkov in servisov, katerih ponudbo organizira IZUM: redni tečaji iz Programa izobraževanja IZUM, izredni tečaji ob uvajanju večjih novosti, prilagojeni tečaji in predstavitve za posamezne skupine uporabnikov, predstavitve novosti ter svetovanje in izobraževanje na lokaciji uporabnika. Večji del te dejavnosti se nanaša na izobraževanje knjižničnih in informacijskih strokovnjakov, zaposlenih v slovenskih knjižnicah in informacijskih centrih, raste pa tudi delež udeležencev iz vrst drugih uporabnikov sistema in servisov COBISS.SI ter tujih baz podatkov in servisov, dostopnih prek domače strani IZUM-a. S projektom COBISS.Net izobraževalna dejavnost IZUM-a prerašča okvire Slovenije in vključuje tudi prenos znanj, potrebnih pri organiziranju in delovanju avtonomnih sistemov COBISS zunaj Slovenije. Ključne besede: izobraževanje, knjižnična in informacijska dejavnost, bibliografski in informacijski sistemi, COBISS
Majda Steinbuch STALNO STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE ŠOLSKIH KNJIŽNIČARJEV V OKVIRU RAZVOJA ŠOLSTVA IN KNJIŽNIČARSTVA V šolski zakonodaji je šolski knjižničar uvrščen med strokovne delavce, šolska knjižnica pa je obvezni del šole. Poslanstvo, naloge in cilji ter vizija razvoja šolske knjižnice so zato odvisni od razvoja šolstva in tudi knjižničarstva. Neposredno s prenovo šolstva je povezana tudi prenova šolske knjižnice. Šolski knjižničarji sodelujejo pri informacijskem opismenjevanju učencev in izvajajo knjižnična informacijska znanja, za kar morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni. To so osnovna izhodišča za delovanje področne skupine za knjižnično dejavnost, ki deluje v okviru Zavoda RS za šolstvo, ki med drugim po zakonu skrbi tudi za strokovno spopolnjevanje strokovnih delavcev. Programi seminarjev v vzgoji in izobraževanju so objavljeni v posebnem katalogu. Za strokovno spopolnjevanje šolskih knjižničarjev uporabljamo različne oblike dela. Z delovnimi srečanji skrbimo za uvajanje knjižničnih informacijskih znanj v devetletno osnovno šolo, vsako leto so zaposlenim v šolski knjižnici namenjeni trije sklici študijskih skupin, organiziramo pa tudi seminarje, ki se jih udeležujejo zainteresirani strokovni delavci, med njimi zaseda pomembno mesto Bibliopedagoška šola, njen temeljni namen je seznanjanje z novostmi na knjižničarskem in pedagoškem področju. Pomembni del izobraževanja je tudi sledenje stroki s samoizobraževanjem, za kar poskrbimo z založniško dejavnostjo. Dobra primera sta Zbirka Modeli poučevanja in učenja in strokovni časopis Šolska knjižnica. Ključne besede: šolske knjižnice, šolski knjižničarji, informacijsko opismenjevanje, stalno strokovno spopolnjevanje, knjižnična informacijska znanja