Izvlečki

dr. Jedert Vodopivec 
Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana

PRIHODNOST DEDIŠČINE

Delavci v arhivih, knjižnicah in sorodnih ustanovah opažamo, da gradivo nastalo v. stoletju propada hitreje kot gradivo, nastalo v prejšnjih stoletjih. Raziskave doma in v tujini nakazujejo, da se bodo naslednje generacije zelo verjetno spoprijemale tudi s popolno neuporabnostjo nekaterih zvrsti gradiva, prav gotovo pa vsaj z velikimi tehničnimi in tudi finančnimi težavami pri uporabi precejšnjega dela dediščine, nastale zlasti v drugi polovici prejšnjega stoletja. Z informacijsko revolucijo in računalniško družbo nekateri napovedujejo konec klasičnim nosilcem. Mogoče se bo kaj podobnega res kdaj dogodilo, vendar danes tudi računalniški strokovnjaki soglašajo, da so novi nosilci izjemno pomembni za hiter dostop do informacij, za trajno hrambo pa so klasični nosilci (papir, mikrofilm) še vedno nenadomestljivi.     

dr. Jana Kolar
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

ZAŠČITA KNJIŽNEGA GRADIVA V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI V LJUBLJANI

V 19. stoletju so raziskovalci ugotovili, da tedaj nova tehnologija klejenja papirja v kislem mediju povzroči njegovo pospešeno razgradnjo. Kljub številnim opozorilom strokovne javnosti, so postopek uporabljali pri proizvodnji papirja vse do konca 20. stoletja. Tako se knjižnice danes soočajo z neizmernim problemom ohranjanja gradiva na t.i. kislem papirju. Zaradi naraščajočih problemov pri ohranjanju gradiva je Narodna in univerzitetna knjižnica l. 1992 ustanovila Center za varovanje knjižničnega gradiva NUK, ki ga sestavljajo oddelki za restavriranje, prenos na nove nosilce (v nastajanju) in knjigoveznica. Center si v sodelovanju z drugimi oddelki NUK prizadeva za izboljšanje pogojev hranjenja gradiva, ustrezno opremo gradiva idr. Aktivnosti Centra so podprte s sodelovanjem v številnih mednarodnih in nacionalnih raziskovalnih projektih iz področja razgradnje papirja. Kot osrednji državni oddelek za zaščito gradiva Center na nacionalnem nivoju skrbi za izobraževanje in svetovanje s področja varovanja knjižničnega gradiva in z informacijami o problematiki zaščite gradiva redno dopolnjuje spletne strani na http://www.infosrvr.nuk.uni-lj.si/jana/tecaj/tecaj.html.  

mag. Vlasta Stavbar, Sandra Kurnik Zupanič
Univerzitetna knjižnica Maribor, Enota za domoznanstvo, Maribor 

HRANJENJE IN VAROVANJE STAREGA GRADIVA V UKM

Predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor je bila leta 1903 ustanovljena kot domoznanska knjižnica Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. S prejemanjem obveznih tiskov leta 1918 je dobila status arhivske knjižnice. Oboje je pripomoglo, da je danes njen knjižnični fond zelo raznolik in dragocen. Prispevek predstavlja rokopisno gradivo, raritete in staro periodiko, načine njihovega pridobivanja, obdelave in izposoje. Posebno skrb v knjižnici posvečajo hranjenju in varovanju tega gradiva. Opisani so načini prenosa tega gradiva na druge medije (fotografiranje, mikrofilmanje) ter hranjenje originalnega gradiva v posebnih prostorih. Poseben način izposoje, razstave in drugi načini predstavitve tega gradiva pa omogočajo, da te dragocenosti ne ostajajo zaprte v skladišča, ampak so na voljo uporabnikom. V prispevku je poudarjena potreba po povezovanju slovenskih knjižnic pri prenašanju starega gradiva na druge medije, saj problematika finančno in vsebinsko prerašča domoznanske okvire.     

mag. Renata Šolar
Kartografska in slikovna zbirka, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

DIGITALIZACIJA IZBRANEGA GRADIVA KARTOGRAFSKE IN SLIKOVNE ZBIRKE NUK

Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani se poskuša s projektom »Digitalizacija izbranega gradiva Kartografske in slikovne zbirke« približati sodobnim smernicam v nacionalnih knjižnicah pri oblikovanju tako imenovane digitalne knjižnice. Na podlagi do sedaj opredeljenih kriterijev za izbor gradiva namenjenega digitalizaciji ter opredelitvi namena digitalizacije, je v juliju leta 1999 v zbirki začel teči I. del projekta »Digitalizacija zbirke portretov znanih Slovencev«. Zbirko po večini sestavljajo fotografije različnih formatov, do velikosti A3, ter različne starosti, od druge polovice 19. stoletja do danes. Po zaključku projekta oktobra letos bo več kot 10.000 portretnih fotografij dostopnih na CD-ROMih, portreti »velikih« pa tudi na medmrežju na internetu. V sklepu so navedeni nasveti za izvedbo podobnih projektov pridobljeni na delavnici SEPIA Safeguarding European Photographic Images for Access v Amsterdamu junija letos.     

dr. Miroslav Novak
Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 

ARHIVI MED PRETEKLOSTJO IN PRIHODNJOSTJO 

Avtor v prispevku predstavi kratek oris odnosa družbe do arhivov in arhivskega gradiva v preteklosti, razvoj načel izgradnje arhivske stroke ter probleme in perspektive razvoja arhivske teorije in prakse v prihodnosti. Pri tem ugotavlja, da je arhivskemu gradivu potrebno zagotoviti optimalne pogoje ohranjanja in uporabe, saj predstavlja pomemben element zagotavljanja sodobnih civilizacijskih in demokratičnih pridobitev.     

dr. Peter Pavel Klasinc
Mednarodni inštitut arhivskih znanosti, Maribor

KNJIGE IN KNIŽNICE V ARHIVIH 

V arhivskih institucijah se knjiga kot oblika intelektualnega dela pojavlja v dveh kontekstih. Prvi je v okviru fonda strokovne knjižnice v arhivu, drugi pa v okviru različnih arhivskih fondov in zbirk. Z uvajanjem standardizacije v arhivsko urejevalno delo prihaja na tem področju do množice problemov, ki so v prvi vrsti terminološke narave in jih je potrebno reševati interdisciplinarno. Pri tem pa ima pomembno vlogo strokovna knjižnica v arhivu, ki je v nekem smislu neposredna povezava med arhivsko in bibliotekarsko stroko. Zaradi tega je potrebno tovrstnim specialnim knjižnicam posvečati posebno pozornost.     

Marijan Rupert
Rokopisna zbirka NUK, Ljubljana 

IZ PAPIRNE PRETEKLOSTI V ELEKTRONSKO PRIHODNJOST 

V Rokopisni zbirki NUK potekata hkrati dva projekta, s katerima se želimo tudi z našim najstarejšim in najdragocenejšim rokopisnim gradivom vključiti v sodobne informacijske procese v evropskem knjižničarstvu. Hkrati s projektom digitalizacije slovanskih rokopisov iz zbirke jezikoslovca in dunajskega dvornega knjižničarja Jerneja Kopitarja (1780-1844), se je Rokopisna zbirka kot prva članica izven meja sedanje EU vključila v evropski projekt MALVINE II (LEAF), katerega cilj je oblikovanje skupne baze in kataloga evropskih rokopisnih zbirk. Načelna odločitev za razvoj in prihodnost je seveda lahka, ob strokovnih in organizacijskih problemih pa vsaj na začetku terja velika finančna sredstva. Avtor v članku razmišlja predvsem o smiselnosti nekaterih teoretičnih aspektov računalniške modernizacije v povezavi z izpeljavo projektov v praksi.     

mag. Branko (Brane) Goropevšek
Osrednja knjižnica Celje

FORMALNI IN NEFORMALNI PRITOK GRADIV NA STARIH IN NOVIH MEDIJIH 

Zadnja leta so novi nosilci informacij (novi mediji) množično preplavili knjižnice. Tudi podpora tem virom se razvija zelo hitro. Lahko bi rekli, da celo prehitro, saj je ob poplavi drugega knjižničnega dela potrebno vložiti mnogo napora, da se nova znanja, ki jih pri delu rabimo, kvalitetno osvojijo. V tej zvezi se postavlja tudi vprašanje, kako kvalitetno spremljati produkcijo in kasneje nabavo gradiv, tako knjižnih kot tudi neknjižnih, na klasičnih in novih nosilcih, ki so vsebinsko istovrstna. To vprašanje je še posebej aktualno za knjižničarje domoznance. Tehnologija nam ponuja vrsto rešitev, vendar na vsa vprašanja žal ne daje odgovorov. Ob pestrosti in raznolikosti novih medijev se postavljajo številna vprašanja. Kaj storiti z 'marginalnimi', a vendar zelo pomembnimi in iskanimi klasičnimi gradivi? Kako ob poplavi medijev in različni tehnologiji najti in pridobiti 'marginalna' gradiva na novih medijih? Kakšen je in bo odnos med starimi in novimi mediji? Kateri nosilec informacij (medij) je za knjižnice in uporabnike najprimernejši z vidika racionalnosti uporabe, hranjenja...? Kakšni trendi se bodo v zvezi s tem kazali v bodoče? Kako se odzivati na tovrstne izzive, da bo naše delo tudi v bodoče obvladljivo? V referatu bi rad opozoril predvsem na sklop vprašanj, ki se porajajo pri delu tistih knjižničarjev, ki morajo skrbeti tudi za kulturno dediščino. Gradiva z oznako 'marginalna' so prav tako lahko nacionalna kulturna dediščina, zato je ob poplavi novih medijev verjetnost za izgubo tovrstnih gradiv in informacij neprimerno večja kot v časih, ko je knjižničarstvo obvladoval en sam medij, tj. papir.     

prof.dr. Jerry D. SAYE
School of Information and Library Science, University of North Carolina at Chapel 
dr. Alenka ŠAUPRL 
Oddelek za bibliotekarstvo Filozofske fakultete, Ljubljana

TRADICIONALNI KATALOGI V SODOBNI INFORMACIJSKI DRUŽBI

Predstavljen je zgoščen pregled zgodovine in trenutnih prizadevanj na področju katalogizacije. Predlaganih je tudi nekaj zamisli o prihodnosti katalogizacije. Matija Čop je oblikoval prvi katalog po državnih pravilih v Sloveniji leta 1835, Charles A. Cutter pa je 1876. spodbudil enotno katalogizacijo v Združenih državah Amerike. Od tedaj so knjižničarji v obeh deželah večkrat prenovili katalogizacijska pravila in se pridružili mednarodnim prizadevanjem za poenotenje teh pravil. Trenutno knjižnice iz obeh dežel sodelujejo v OCLC WorldCat. Sanje knjižničarjev o svetovnem katalogu in mednarodni izmenjavi bibliografskih zapisov so se uresničile. Knjižničarji pa imajo še veliko drugih sanj in načrtov. Sodobni katalogi vsebujejo zapise različnih zvrsti dokumentov (knjige, posnetki, muzejski predmeti) pa tudi dokumente, katerih lastnica je knjižnica ali pa take, ki jih le najame prek komunikacijskih omrežij (spletne strani, podatkovne zbirke). Taka pestrost lahko zbega uporabnika in katalogizatorja. Knjižnični katalogi morajo postati prijaznejši za uporabnike in katalogizatorje. Zato katalogizatorji sodelujejo pri pripravljanju boljše dostopnosti katalogov, urejanju svetovnega spleta in usklajevanju nacionalnih katalogizacijskih pravil. Za uporabnike bi bilo treba uvesti nove storitve, kot je npr. predlog novega čtiva na podlagi v preteklosti izposojenega gradiva. Katalogizatorjevo delo pa bi bilo treba olajšati z vključevanjem ekspertnih sistemov za bibliografsko in vsebinsko obdelavo.  

Jelka Gazvoda
Ministrstvo za kulturo RS 

VSTOP TRADICIJE V ELEKTRONIKO ALI IZSTOP ELEKTRONIKE IZ TRADICIJE?

Namen prispevka je prikazati dileme, s katerimi se srečujemo na področju publiciranja in bibliografske obdelave serijskih publikacij. Zdi se, da tiskane serijske publikacije sicer še nekako ohranjajo svoje pozicije med izdajatelji in uporabniki, a kljub temu so novi trendi v elektronskem založništvu nezadržni. Pojavljajo se nove oblike publikacij, ki postavljajo pod vprašaj osnovne definicije, ki so bile doslej značilne za serijske publikacije. Bibliotekarska veda se mora dovolj hitro odzvati na te spremembe in pripraviti izhodišča in orodja za prepoznavanje in popisovanje novih vrst in oblik publikacij, ki se pojavljajo na elektronskih medijih.?     

mag. Darija Rozman
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

NOVOSTI V UDK

 V članku so opisane novosti v Univerzalni decimalni klasifikaciji v zadnjih letih. Posebej so obravnavani ustanovitev, delovanje in načrti UDK konzorcija. Vključen je prevod novih UDK vrstilcev s področja računalništva glede na izbor vrstilcev v najnovejši angleški žepni izdaji UDK (BSI/DISC,1999).     

Zlata Dimec
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

OBLIKOVANJE BIBLIOGRAFSKE PODATKOVNE ZBIRKE ZA GRADIVO IZ OBDOBJA ROČNEGA TISKA: PROJEKT CERL-A 

Knjige in drugo tiskano gradivo iz obdobja ročnega tiska v Evropi (do ca. 1830) predstavljajo specializirano področje raziskovanja za različne znanstvene discipline. Konzorcij evropskih znanstvenih knjižnic (Consortium of European Research Libraries - CERL) je bil ustanovljen l. 1992 z namenom oblikovati skupno bibliografsko podatkovno zbirko za to gradivo. Cilja projekta sta predvsem dva: raziskovalcem ponuditi dostop do podatkov za to gradivo na enem mestu in s podatki o lokaciji posameznih izvodov (funkcija centralnega kataloga), knjižnicam pa omogočiti prevzemanje zapisov v svoje lokalne kataloge in s tem zmanjšati stroške obdelave. Za oblikovanje skupne bibliografske podatkovne zbirke z imenom Hand Press Book (HPB) so potrebni številni dogovori v zvezi z obdelavo, formatom zapisov, uporabo normativnih seznamov itd. Potrebno je najti način, ki na eni strani omogoči sožitje različnih katalogizacijskih pravil, obenem pa še vedno zagotavlja uporabnost bibliografskih zapisov. Zato so določeni minimalni kriteriji za obseg zapisov in evidentirane posebnosti posameznih prispevanih datotek. Uporabnik ima poleg zapisov samih na voljo tudi osnovne informacije o značilnostih gradiva iz zbirk posameznih knjižnic in njihovih zapisov ter dodatna navodila za učinkovitejše poizvedovanje. Poleg tega CERL sistematično zbira podatke o drugih projektih, ki obravnavajo tovrstno in drugo starejše gradivo (vključno z rokopisi), njegovo varovanje, pa tudi razvoj knjige in založništva oz. tiskarstva. Povezovanje in sodelovanje evropskih knjižnic je tudi ena od glavnih prednosti tega projekta, v katerem od samega začetka sodeluje tudi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.     

Primož Bizjak
Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica 

POLJA DIGITALNEGA KATALOGA ALI O KRITERIJIH BIBLIOGRAFSKE IDENTIFIKACIJE

Tradicionalni in moderni zapisi se razlikujejo v svojih osnovnih lastnostih. Izhodiščna shema, ki prikazuje te razlike, je predpostavka celotne nadaljnje razlage. Tradicionalni bibliografski opis ne upošteva teh sprememb, in se zato zapleta v protislovja. Kratka ilustrativna analiza standardov ISBD(M) in COMARC/B to tudi razgali. Razlikovanje med fizičnim nosilcem zapisa, simbolnim zapisom in zunanjimi (pravno-zgodovinskimi) lastnostmi zapisa je zato edina realna rešitev, ki univerzalnemu digitalnemu zapisu obeta enotni (univerzalni) standard meta opisa. Ta standard grupira elemente opisa okrog osnovnih lastnosti modernega zapisa in zanemarja različne uporabniške pristope kot kriterij. Dinamična narava digitalnega zapisa omogoča avtomatizirano samo izvedbo takšnih Meta opisov, kot tudi vzpostavlja novo, do sedaj nepoznano, avtonomijo zapisov. Ta pa nas postavlja pred vprašanje o mejah samo procesiranja (samo izvedljivosti) digitalnih zapisov.     

mag. Anamarija Rožič Hristovski, dr. med
Centralna medicinska knjižnica, Medicinska fakulteta, Ljubljana 

VLOGA TRADICIONALNIH MEDIJEV PRI REŠEVANJU INFORMACIJSKIH POTREB UPORABNIKOV:
PRIMER CENTRALNE MEDICINSKE KNJIŽNICE 

S pojavom Interneta se je možnost dostopa do informacij izjemno povečala, kar vse bolj vpliva na ponudbo knjižničnih storitev. V sedanjih razmerah rastočega obsega in popularnosti Interneta pa več raziskav razkriva še vedno prevladujočo vlogo tradicionalnih medijev. Tako večina znanstvenikov pri svojem delu najpogosteje uporablja tiskane revije. Referenčne službe se pri reševanju informacijskih potreb uporabnikov naslanjajo predvsem na tradicionalne informacij, dostopnih v knjižnici. Centralna medicinska knjižnica (CMK) se v zadnjih letih srečuje na eni strani s povečanim povpraševanjem po klasičnih storitvah, na drugi z rastočim interesom za uporabo elektronskih medijev. Potrebe uporabnikov so pomemben dejavnik v načrtovanju knjižničnih dejavnosti in nabavne politike. Raziskava s pomočjo ankete naj bi osvetlila njihov pristop pri reševanju informacijskih problemov. Vprašanja so se nanašala na pogostnost uporabe posameznih virov, pomen tradicionalnih in elektronskih virov ter oceno ponujenega izbora gradiva v CMK. Rezultati ankete kažejo, da je najpogostejši razlog za obisk CMK izposoja revij in knjig. Ti viri so tudi na vrhu pomembnosti za zadovoljevanje informacijskih potreb, sledita pa jim Internet in Medline. Glede izbora so uporabniki najbolje ocenili ponudbo tiskanih revij. Rezultati ankete nakazujejo, da se uporabniki CMK v največji meri še vedno poslužujejo tradicionalnih medijev.     

Milena Bon 
GIMNAZIJA POLJANE, Ljubljana 

INFORMACIJSKA DRUŽBA IN ŠOLSKA KNJIŽNICA: KAKO DIJAKI DOSTOPAJO DO INFORMACIJ

Pred nami je novo obdobje. Informacijske tehnologije narekujejo, kakšna naj bo knjižnica, kakšna je vloga knjižničarja in njegov odnos do uporabnikov v informacijski dobi. Knjižničar je postal pravi informacijski menedžer, knjižnica pa t. i. posodobljena knjižnica, ki ima še vedno opravka s tradicionalnimi viri informacij in z novimi storitvami ter tehnologijami. Za seznanjanje z uporabo tradicionalnih in novih virov informacij odigra veliko vlogo posodobljena šolska knjižnica in knjižničar pri knjižničnih informacijskih znanjih. Kako se mladi uporabniki –dijaki odzivajo na uporabo oz. dostop do različnih virov informacij – se pravi, na kakšen način iščejo informacije, katere vire informacij uporabljajo - pa kažejo podatki raziskave med dijaki na Gimnaziji Poljane, ki je bila izvedena pred dvema letoma in se primerja z novo v letošnjem letu. Rezultati prejšnje raziskave kažejo, da fantje bolje kot dekleta obvladajo informacijsko tehnologijo in več uporabljajo elektronske vire informacij. Dekleta uporabljajo tradicionalno gradivo. Večina dijakov pa še vedno išče knjižnično gradivo največ samostojno na policah ali s pomočjo knjižničarke, ne pa s pomočjo informacijske tehnologije. Letošnja raziskava je pokazala, da dijaki zadovoljivo obvladajo spretnosti uporabe knjižnice in njenega gradiva. Uspešnejši pri tem so dijaki prvih letnikov. Tudi pri uporabi računalnikov in informacijske tehnologije je spretnejša mlajša generacija dijakov.     

Breda Podbrežnik Vukmir, Maja Šinkovec Rajh, Andreja Štorman
Matična knjižnica Kamnik, Kamnik 

S TRADICIJO V PRIHODNOST

V prispevku avtorice predstavljajo nastanek knjige Veronika z Malega gradu – ljudsko pripovedno izročilo s Kamniškega. Knjigo je ob svoji 50-letnici izdala Matična knjižnica Kamnik. Glede na pomen in vlogo knjižnic v informacijski družbi prispevek prikazuje vzroke za izdajo te knjige, hkrati pa glede na njeno vsebino predstavlja pomen ljudskega izročila v današnjem času. Nastajanje knjige je predstavljeno od ideje do konkretizacije ter dodatnih dejavnosti, ki so povezane s promocijo knjige. Zelo dober odziv bralcev je avtorice knjige spodbudil, da so tradicionalni medij z izrazito tradicionalno vsebino prenesli na internet. To so poimenovale kot interaktivno knjigo. Prispevek predstavlja strukturo interaktivne knjige in dodatne možnosti, ki so izrabili na novem mediju.     

Polona Lah-Skerget
Šolski center PET, Ljubljana 

PROBLEMATIKA IZLOČANJA GRADIVA V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Uporabniki šolske knjižnice za iskanje informacij vedno bolj uporabljajo najsodobnejše informacijske vire, kot so internet, cd- romi, podatkovne baze itd. Prednost le-teh je, da je njihova uporaba mladim zelo prijazna in ažurnost podatkov. Šolski knjižničar mora skrbno načrtovati razvoj zbirke knjižničnega gradiva z ustrezno nabavno politiko, ki upošteva učni načrt šole, zahteve uporabnikov in sodobne informacijske vire. Še posebej pa mora biti pozoren na vsebinsko ali jezikovno zastarevanje gradiva. Relevantno gradivo v šolski knjižnici je torej uravnotežena zbirka knjižničnega gradiva, ki je ključnega pomena za kakovostno delo v šolski knjižnici. Zato je potrebno knjižnično zbirko stalno vrednotiti in ocenjevati, kar pomeni, da je potrebno gradivo tudi izločati. Zakonodaja in standardi ta pomemben segment dela v šolski knjižnici komaj omenijo. Na osnovi izkušenj nekaterih šolskih knjižnic so v referatu podana priporočila, po katerih kriterijih in metodah naj bi gradivo izločali in kako naj se izvede sam postopek izločanja.  

Darka Tancer-Kajnih
Mariborska knjižnica, Maribor 

ZAKAJ V ČASU ELEKTRONSKIH MEDIJEV BRATI LEPOSLOVJE
 
Otrok in knjiga je edina slovenska strokovna revija za vprašanja mladinske književnosti , književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Izhaja od leta 1972 v Mariboru. Izdajajo jo : Mariborska knjižnica, Pedagoška fakulteta Maribor in Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča Ljubljana. - Prvi dve desetletji svojega delovanja je revija posvečala največ pozornosti depedagogizaciji mladinske književnosti, saj si je zastavila cilj, da bo mladinsko književnost uveljavila kot enakovreden predmet proučevanja literarne vede. V zadnjem času pa vstopa v ospredje njene pozornosti skrb za bralno kulturo, saj se zdi, da je le-ta ob osupljivo hitrem naraščanju navidezno izjemno bogate ponudbe različnih medijev ogrožena.     

Franci Pivec
IZUM Maribor 

DAR OGNJA? O POMENU INFORMACIJSKE ETIKE 

Etične razsežnosti informacijske dobe (informacionalizma) so zapletene in težko razvidne. Informacija kot vseprisotna entiteta je lahko tudi podlaga nove makroetike. Postopoma se kristalizira repertoar novih etičnih kategorij, ki v tradicionalni etiki niso deležne ustrezne pozornosti. V informacijski sferi pa se je prej kot sistematični pristop uveljavil praktični pristop k moralnim dilemam, zato ima prevladujoča etična razprava značaj standardne poklicne etike. Ukvarja se s primeri in se izogiba posploševanju. To velja tudi za etično presojanje interneta, katerega globalni značaj pa je vzpodbudil tudi konvergenco moralnih diskurzov. Od tod izvira zamisel o oblikovanju splošnega etičnega kodeksa. Podlaga zanj bi lahko bil dokument »En planet, en splet: načela za dobo interneta«.     

Matjaž Musek
Onkološki inštitut, Ljubljana 

DISKRETNI ŠARM SODOBNE INFORMACIJSKE DRUŽBE: KAKO NEVAREN JE ZA KNJIŽNIČARJA? 

V članku je najprej podan kratek pregled razvoja koncepta informacijske družbe, predstavljeni so nekateri pomembni dejavniki, ki so botrovali hitremu prodoru te sprva politično-strateške, kasneje pa ekonomske in tehnološke paradigme. Drugi del je posvečen nekaterim dvomom in opozorilom, ki jih v zvezi s pretiranimi pričakovanji uporabnikov, in tudi knjižničarjev, glede novih informacijsko-komnikacijskih tehnologij omenjajo avtoritete bibliotekarske profesije. V zadnjem delu je podan prikaz nekaterih tehnik in metod za evalviranje internetnih/spletnih vsebin, ki so bile razvite v zadnjem času.  

Helena Pečko-Mlekuš
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Ljubljana   

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PUBLIKACIJ S POMOČJO SODOBNE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE

Prispevek govori o recenziji kot orodju, ki zagotavlja kakovost informacij v znanstvenih člankih. Pri tradicionalni obliki recenzije je prvi filter urednik časopisa, ki članek sprejme, zavrne ali zahteva popravke. Pri vrednotenju upošteva mnenje strokovnjakov s področja, na katerem deluje avtor. Sodobna informacijska tehnologija je potrebo po verodostojnosti informacij še povečala, hkrati pa omogoča nove oblike zagotavljanja kakovosti. Prispevek na kratko opisuje interaktivno dopolnjevanje članka na svetovnem spletu ter elektronske prednatise z ozkih znanstvenih področij, na katerih je izredno pomembna hitrost informacije, kakovost pa zagotavlja avtor sam. Na koncu je navedenih še nekaj značilnosti recenzije v slovenskem prostoru.