Izvlečki

Franci Pivec

DI GITALNE KNJIŽNICE ALI INFORMACIJSKA REVŠČINA 

Pri načrtovanju digitalnih knjižnic se pogosto pozablja, da ne gre zgolj za tehnični, ampak za zahteven socialni koncept. Gre tudi za zelo spremenjen način uporabe knjižnice, pri kateri ni več v ospredju institucija, ampak modus sodelovanja. Kot nosilci razvoja digitalnih knjižnic nastopajo računalniški strokovnjaki, knjižničarji, poklicna združenja in na znanju temelječe korporacije, založniki oziroma informacijska industrija ter politiki. Bistveno je zagotoviti vsestranski pristop in priznanje vloge uporabnikov kot aktivne virtualne skupnosti. Digitalno knjižnico sestavljajo elementi, ki so deloma že vključeni v avtomatizacijo knjižničnih funkcij, deloma pa jih bo treba šele osvojiti kot zelo zahtevno in kompleksno inovacijo. Projekt DLI je primer njenega uvajanja, na podlagi katerega lahko tudi sklepamo, da nas čakajo razmere ostre konkurence na globalnem informacijskem trgu, ko se bo ponudba najrazvitejših digitalnih knjižnic pojavila tudi pri nas in nam prevzemala uporabnike. V Sloveniji so dozoreli pogoji, da se lotimo projekta digitalne knjižnice in v ta namen združimo znanje in sredstva. Alternativa digitalni knjižnici je informacijska revščina in to ni izmišljen problem neke odmaknjene bodočnosti, ampak stvar konkretnih odločitev za prihodnjih pet, največ deset let. 

Ključne besede: digitalna knjižnica, avtomatizacija knjižnic, projekt DLI

dr. Primož Južnič 

INFORMACIJSKA PISMENOST KOT POGOJ INFORMACIJSKE DRUŽBE  

Besedilo izhaja iz analize pojmov informacijska pismenost in digitalna pismenost. Slednji je novejši izraz, ki se šele uveljavlja, a je njegova prednost v navezavi na pojem digitalna knjižnica. Izhajamo iz dveh opredelitev (ožje in širše) digitalne knjižnice, obe povezani z digitalno pismenostjo. Informacijsko/digitalno pismenost opredelimo kot skupek znanj in sposobnosti, ki posamezniku omogočajo uporabo storitev, ki jih omogoča sodobna informacijska tehnologija (digitalne knjižnice). Informacijska/digitalna pismenost je tudi eden od pogojev za uresničitev informacijske družbe. Informacijska pismenost je kot strateška usmeritev sodobnih družb priložnost, ki je knjižnice ne bi smele zamuditi. To je priložnost, da se knjižnice in predvsem knjižničarji uveljavijo v družbi kot usposobljeni informacijski strokovnjaki. Informacijska pismenost ni nadomestilo za klasično knjižnično-informacijsko delo, je pa njegova pomembna nadgradnja, ki ima lahko pomembne posledice za vse knjižničarje in knjižničarstvo kot stroko. Zato analiziramo rezultate nekaterih raziskav o informacijski pismenosti, da lahko na tej osnovi izpostavimo možnosti, ki jih imajo knjižničarji v procesih graditve informacijske pismenosti in s tem tudi informacijske družbe v Sloveniji. 

Ključne besede: informacijska družba, informacijska pismenost, digitalna pismenost, knjižničarji

dr. Alenka Šauperl, 
dr. Jerry D. Saye 

KO BRSKANJE PO SVETOVNEM SPLETU NE ZADOSTUJE: ZAGOTAVLJANJE DOSTOPNOSTI ELEKTRONSKIH VIROV 

Zagotavljanje dostopnosti digitalnih zbirk in drugih elektronskih virov postavlja pred knjižnice vrsto težav. Uporabniki se ne morejo več zanašati na pregledovanje gradiva na policah. Vedno bolj bodo odvisni od katalogov, ki jih bomo knjižničarji oblikovali na tradicionalne načine, z metapodatki ali s kombinacijo ročnih in avtomatskih postopkov. Knjižnični katalogi se bodo zato morali ustrezno prilagoditi. Večina knjižnic že vključuje v svoje kataloge različne elektronske vire od knjig do digitalnih oblik svojih zbirk in spletnih strani. Standardiziran opis teh virov zagotavljajo ISBD in več različnih shem metapodatkov. Ob uspešni standardizaciji bibliografskega opisa pa je vsebinski del ostal nestandardiziran. Za digitalne zbirke ga zagotavljamo z intelektualnim ali avtomatskim načinom indeksiranja. Vsebinska dostopnost digitalnih dokumentov pa dela težave tako knjižničarjem kot uporabnikom. Knjižničarji bi se morali s svojim strokovnim znanjem aktivno vključiti v organiziranje svetovnega spleta, saj bi s tem izboljšali dostopnost dokumentov, ki so tam na voljo. Naše tradicionalno znanje o urejanju zbirk pa bi morali obogatiti s posebnimi znanji iz programiranja, da bi postali učinkoviti partnerji pri organiziranju interneta. 

Ključne besede: katalogizacija, vsebinski opis, metapodatki, digitalne zbirke, internet

Violetta Bottazzo

 “VSE V ENEM” ALI DIGITALNA KNJIŽNICA 

Ekonomisti, teoretiki managementa in poslovni strategi so prepoznali znanje kot najbolj pomemben vir v današnji globalni ekonomiji. To prihaja zlasti do izraza v prihajajoči informacijski družbi, ko sta informacija in znanje prekrila finančni kapital kot glavni vir blagostanja. Ne glede na področje delovanja, inštitucije in podjetja delijo isto usodo: postati čim bolj konkurenčen, učinkovit in sposoben, bolj agilen, inovativen, vedno v koraku s časom, ali celo korak pred njim. V konstelaciji danih odnosov je potencial digitalne knjižnice v knjižnicah normalen razvoj in odziv na globalizacijo, informacijsko tehnologijo, komunikacijske sisteme in eksplozijo znanja. V novonastali kompleksnosti se informacijski profesionalci in upravljalci znanja trudijo, da bi ponujali visokokvalitetni servis, ki ga nudi digitalna knjižnica v vseh aspektih dostopanja v verigi informacij 

Ključne besede: informacijska družba, digitalna knjižnica, digitalna specialna knjižnica, informacija, znanje

mag. Lenart Šetinc 

NEKATERA AVTORSKOPRAVNA VPRAŠANJA DIGITALNE KNJIŽNICE

 »Digitalna knjižnica« se srečuje z mnogimi avtorskopravnimi vprašanji. Prav knjižnično gradivo v elektronski obliki omogoča hude kršitve avtorskih in sorodnih pravic, na drugi strani pa je potrebno upoštevati interes družbe: ustavne pravice do izobraževanja, do obveščenosti, svobode ustvarjalnosti. Prispevek obravnava pravice javnega posojanja, reproduciranja, dajanja na voljo javnosti ter lastno in prezenčno uporabo avtorskopravno varovanega knjižničnega gradiva znotraj knjižnic v digitalnem okolju. Predstavlja tudi nekatere novosti, ki jih v letu 2001 prinašata novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in Direktiva 2001/29/EC. 

Ključne besede: digitalna knjižnica, javna knjižnica, knjižnično gradivo, avtorska in sorodne pravice, pravica javnega posojanja, pravica reproduciranja, pravica dajanja na voljo javnosti, izključene pravice, javni interes, izjeme, omejitve, prezenčna raba, lastna uporaba, pošteno ravnotežje, novela ZASP, Directive 2001/29/EC  

Mojca Dolgan-Petrič 

KAKO IZMERITI IN OVREDNOTITI USPEŠNOST DELOVANJA DIGITALNE KNJIŽNICE?  

Gradnja digitalne knjižnice je dolgoročen in drag projekt, zato je evalvacija uspešnosti delovanja zelo pomembna, tako z vidika učinkovitosti, kot z vidika načrtovanja bodočega razvoja. Tradicionalno knjižnično statistiko je potrebno dopolniti z novimi kazalci za merjenje uporabe elektronskih storitev in virov. Čeprav je razvoj digitalnih knjižnic šele v začetni fazi, obstaja med snovalci digitalnih knjižnic velika potreba po standardizaciji kazalcev uspešnosti. V prispevku so prikazani nekateri ameriški, evropski in mednarodni projekti ter priporočila za evalvacijo digitalnih knjižnic. 

Ključne besede: digitalne knjižnice, evalvacija, merjenje uspešnosti delovanja, kazalci uspešnosti  

mag. Anamarija Rožič- Hristovski,
dr. Dimitar Hristovski, 
mag. Ljupčo Todorovski

ODKRIVANJE VZORCEV UPORABE SPLETNIH STRANI KNJIŽNICE Z METODAMI PODATKOVNEGA RUDARJENJA

Spletna mesta (websites) knjižnic predstavljajo nov pristop pri posredovanju informacij in komunikaciji z uporabniki. Kako učinkovito knjižničarji zadovoljujejo informacijske potrebe pripadajoče skupnosti? Številni uporabniki, ki se čutijo ogrožene pred poplavo informacij, pričakujejo osebno naravnano ponudbo storitev na svetovnem spletu. Izgradnja spletnih strani, ki bi zadovoljila tovrstna pričakovanja, terja poznavanje odnosa uporabnika do spletne ponudbe. Odkrivanje in analiziranje vzorcev uporabe spletnih strani omogoča ustrezno vsebinsko naravnanost na posamezne skupine uporabnikov. Centralna medicinska knjižnica Medicinske fakultete v Ljubljani je pričela graditi svoje spletno mesto leta 1997 ter ga redno vzdržuje in dopolnjuje. Analizo uporabe našega spletnega mesta smo pred kratkim dopolnili z metodami podatkovnega rudarjenja. Ta metodologija omogoča odkrivanje prej neznanih vzorcev in znanja iz velike množice podatkov. S pomočjo sekvenčne analize smo raziskovali usmerjanje uporabnika v okviru enega obiska, oziroma več obiskov istega uporabnika. Poznavanje vedenja in interesov uporabnikov, kot ga razkrivajo metode podatkovnega rudarjenja, omogoča dinamično, osebno naravnano, izgradnjo spletnih strani. 

Ključne besede: spletne strani, Centralna medicinska knjižnica, vzorci uporabe, podatkovno rudarjenje  

Primož Bizjak 

SIMBOL IN KNJIŽNIČARSTVO

Simbol predstavlja središče družbenega dogajanja, saj je glavni posrednik družbene komunikacije. Kratek pregled geneze, funkcije in delovanja simbola in njegovih sistemov izpostavi tri osnovne vidike opazovanja: fizični nosilec, način reprezentacije in raven pomena. Knjižničarstvo je praksa, ki skuša sistematično hraniti in posredovati simbolne sisteme, zato je z njimi kot svojimi predmeti neločljivo zvezana. Strojno manipuliranje s simbolnimi sistemi revolucionira to družbeno polje, ko fiksne fizične nosilce dopolni z dinamičnimi (elektronskimi) in analogne načine reprezentacije podvoji z digitalno obliko. Družbeno okolje, v katerem dominira tele-komunikacija in simulirana interakcija, ne zahteva samo evolucijo knjižničarstva, ampak v temelju spreminja način reprodukcije družbenih razmerij in s tem podobo same družbe. 

Ključne besede: simbolni sistem, knjižničarstvo, multimedialnost, dinamična družba  

Violetta Bottazzo

 “VSE V ENEM” ALI DIGITALNA KNJIŽNICA 

Ekonomisti, teoretiki managementa in poslovni strategi so prepoznali znanje kot najbolj pomemben vir v današnji globalni ekonomiji. To prihaja zlasti do izraza v prihajajoči informacijski družbi, ko sta informacija in znanje prekrila finančni kapital kot glavni vir blagostanja. Ne glede na področje delovanja, inštitucije in podjetja delijo isto usodo: postati čim bolj konkurenčen, učinkovit in sposoben, bolj agilen, inovativen, vedno v koraku s časom, ali celo korak pred njim. V konstelaciji danih odnosov je potencial digitalne knjižnice v knjižnicah normalen razvoj in odziv na globalizacijo, informacijsko tehnologijo, komunikacijske sisteme in eksplozijo znanja. V novonastali kompleksnosti se informacijski profesionalci in upravljalci znanja trudijo, da bi ponujali visokokvalitetni servis, ki ga nudi digitalna knjižnica v vseh aspektih dostopanja v verigi informacij 

Ključne besede: informacijska družba, digitalna knjižnica, digitalna specialna knjižnica, informacija, znanje

mag. Lenart Šetinc 

NEKATERA AVTORSKOPRAVNA VPRAŠANJA DIGITALNE KNJIŽNICE

 »Digitalna knjižnica« se srečuje z mnogimi avtorskopravnimi vprašanji. Prav knjižnično gradivo v elektronski obliki omogoča hude kršitve avtorskih in sorodnih pravic, na drugi strani pa je potrebno upoštevati interes družbe: ustavne pravice do izobraževanja, do obveščenosti, svobode ustvarjalnosti. Prispevek obravnava pravice javnega posojanja, reproduciranja, dajanja na voljo javnosti ter lastno in prezenčno uporabo avtorskopravno varovanega knjižničnega gradiva znotraj knjižnic v digitalnem okolju. Predstavlja tudi nekatere novosti, ki jih v letu 2001 prinašata novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in Direktiva 2001/29/EC. 

Ključne besede: digitalna knjižnica, javna knjižnica, knjižnično gradivo, avtorska in sorodne pravice, pravica javnega posojanja, pravica reproduciranja, pravica dajanja na voljo javnosti, izključene pravice, javni interes, izjeme, omejitve, prezenčna raba, lastna uporaba, pošteno ravnotežje, novela ZASP, Directive 2001/29/EC  

dr. Matjaž Žaucer 

DIGITALNA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA: SO KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI PRIPRAVLJENE NA SPREMEMBE?

  Članek opredeljuje probleme knjižnic, ki nastajajo z razvojem tehnologij ter zaradi spreminjajočih se družbenih razmer in načinov znanstvenega komuniciranja. Navaja potrebne odzive knjižnic in opisuje težave, ki lahko nastajajo pri gradnji digitalne knjižnice. Podaja nekaj izkušenj z elektronskimi revijami in nabavnimi konzorciji. Ocenjuje pripravljenost univerzitetnega knjižničnega sistema na digitalno knjižnico in presoja izvedbene variante.

Ključne besede: organizacija digitalne knjižnice, nabava elektronskih revij, knjižnični sistem, znanstveno komuniciranje  

m ag. Angela Čuk

ELEKTRONSKE REVIJE IN POSREDOVANJE ZNANJA 

Za razvoj znanosti je dostop do informacij ključnega pomena. Informacije se izmenjujejo v procesu znanstvenega komuniciranja, osrednjo vlogo pri tem pa ima znanstvena periodika. Prispevek predstavi koncept objavljanja rezultatov znanstvenih raziskav v preteklosti in povzame dogajanja na tem področju nastala zaradi uvajanja novih informacijskih tehnologij, prehod na elektronske revije ter s tem pogojene spremembe odnosov med udeleženci založniškega procesa. Poudari pomen teh sprememb za knjižnice in njihove uporabnike. 

Ključne besede: elektronske revije, znanstveno komuniciranje, knjižnice, uporabniki  

Vrhovec Janez Hočevar                                                                                                                   

STANDARDI IN ELEKTRONSKI DOSTOP

V dobi spletnih telekomunikacij se na področju založništva in dostopnosti virov uveljavljajo povsem novi pristopi. Včasih so standarde in sorodne tehnične dokumente večinoma potrebovali le ozko specializirani strokovnjaki s področja tehnike. Z vedno večjo težnjo po kakovosti proizvodov in storitev ter z globalizacijo svetovnih trgov se je krog uporabnikov standardov razširil, zelo se je povečalo tudi število standardizacijskih dokumentov. Danes uporabniki pričakujejo takojšen dostop do želenih dokumentov, saj nove tehnologije to že omogočajo. Vse organizacije, ki skrbijo za pripravo in izdajanje standardov, se zavedajo pomena elektronskega dostopa do tehničnih dokumentov in tako že obstajajo različne možnosti dostopa do polnih tekstov standardov preko svetovnega spleta. Odnos med založnikom in kupcem mora temeljiti na obojestranskem spoštovanju in zaupanju ter ob spoštovanju pravic in zahtev, ki izhajajo iz intelektualne lastnine.

Ključne besede: standard, elektronski dokument, on-line dostop, nove tehnologije  

Dušan Koman 

DIGITALNE BAZE PODATKOV Z NEKATERIH PODROČIJ HUMANISTIKE IN NJIHOVA PRISOTNOST V PONUDBI KNJIŽNIC 

Internet in s tem podatki, dostopni na njem, so vse bolj dosegljivi vedno širšemu krogu ljudi. Prav tako ima že večina šolajočih se otrok doma ali v šoli možnost dela z računalnikom, torej lahko dostopajo do informacij, zapisanih v digitalni obliki na zgoščenkah ali pa prek interneta. Če želijo knjižnice temu tehnološkemu razvoju slediti, morajo v svojo ponudbo vključiti tudi nove medije. Avtor v svojem prispevku opozarja na možne načine popestritve ponudbe knjižnic, tako za raziskovalno delo, pedagoški proces, kot tudi za splošno izobraževalno raven. Kot primer mu služi v glavnem gradivo s področja umetnostne zgodovine, likovne umetnosti ter medievistike. Na internetu obstajajo zelo dobro organizirane prosto dostopne baze podatkov in virov za raziskovalno delo na navedenih področjih. In ravno na te (ter seveda podobne z drugih področij znanosti) bi morale knjižnice opozarjati svoje uporabnike, predvsem študente in raziskovalce. V pedagoškem procesu bi morale knjižnice poleg teh, za dijake pogosto pretežkih in preveč suhoparnih podatkovnih baz, poskrbeti tudi za bolj zabaven način pridobivanja znanja, predvsem pa izbirati takšne zgoščenke ali pa spletne strani, ki bi mlade spodbujale k nadaljnjemu iskanju podatkov in s tem k raziskovalnemu delu. Na splošnoizobraževalni ravni pa velja omeniti nekatere zgoščenke oziroma zbirke le-teh s poljudno vsebino, včasih tudi z odgovarjajočimi povezavami v medmrežje. 

Ključne besede: srednji vek, umetnostna zgodovina, podatkovne baze, internet, knjižničarstvo     

Violetta Bottazzo

 “VSE V ENEM” ALI DIGITALNA KNJIŽNICA 

Ekonomisti, teoretiki managementa in poslovni strategi so prepoznali znanje kot najbolj pomemben vir v današnji globalni ekonomiji. To prihaja zlasti do izraza v prihajajoči informacijski družbi, ko sta informacija in znanje prekrila finančni kapital kot glavni vir blagostanja. Ne glede na področje delovanja, inštitucije in podjetja delijo isto usodo: postati čim bolj konkurenčen, učinkovit in sposoben, bolj agilen, inovativen, vedno v koraku s časom, ali celo korak pred njim. V konstelaciji danih odnosov je potencial digitalne knjižnice v knjižnicah normalen razvoj in odziv na globalizacijo, informacijsko tehnologijo, komunikacijske sisteme in eksplozijo znanja. V novonastali kompleksnosti se informacijski profesionalci in upravljalci znanja trudijo, da bi ponujali visokokvalitetni servis, ki ga nudi digitalna knjižnica v vseh aspektih dostopanja v verigi informacij 

Ključne besede: informacijska družba, digitalna knjižnica, digitalna specialna knjižnica, informacija, znanje

mag. Lenart Šetinc 

NEKATERA AVTORSKOPRAVNA VPRAŠANJA DIGITALNE KNJIŽNICE

 »Digitalna knjižnica« se srečuje z mnogimi avtorskopravnimi vprašanji. Prav knjižnično gradivo v elektronski obliki omogoča hude kršitve avtorskih in sorodnih pravic, na drugi strani pa je potrebno upoštevati interes družbe: ustavne pravice do izobraževanja, do obveščenosti, svobode ustvarjalnosti. Prispevek obravnava pravice javnega posojanja, reproduciranja, dajanja na voljo javnosti ter lastno in prezenčno uporabo avtorskopravno varovanega knjižničnega gradiva znotraj knjižnic v digitalnem okolju. Predstavlja tudi nekatere novosti, ki jih v letu 2001 prinašata novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah in Direktiva 2001/29/EC. 

Ključne besede: digitalna knjižnica, javna knjižnica, knjižnično gradivo, avtorska in sorodne pravice, pravica javnega posojanja, pravica reproduciranja, pravica dajanja na voljo javnosti, izključene pravice, javni interes, izjeme, omejitve, prezenčna raba, lastna uporaba, pošteno ravnotežje, novela ZASP, Directive 2001/29/EC  

Dubravka Kalin 

ELEKTRONSKI REFERENČNI SERVIS: »VPRAŠAL BOM KNJIŽNIČARJA«

Namen članka je opisati način, kako lahko izboljšamo referenčni servis s pomočjo sistema »Vprašal bom knjižničarje« in tako oddaljenemu uporabniku omogočimo dostop do nekaterih informacij. V članku so zbrane izkušnje avstralskih in ameriških knjižničarjev ter naše izkušnje uvajanja elektronskega referenčnega servisa v Osrednji knjižnici Celje. Sistem deluje s pomočjo elektronske pošte in je delna uresničitev »knjižnice brez zidov«. S pomočjo posebnega obrazca, ki ga uporabnik najde na spletnih straneh knjižnice, lahko svojo informacijsko potrebo posreduje referenčnemu bibliotekarju, ki potem poskuša najti odgovor na zastavljeno vprašanje. Zaradi omejenih sredstev knjižnice in preobremenjenosti zaposlenih bibliotekarjev, je pri tej obliki referenčnega servisa potrebno postaviti nekatere omejitve, o katerih morajo biti uporabniki tudi obveščeni preden posredujejo svojo informacijsko potrebo. Gre za vprašanje, kdo sme uporabljati usluge elektronskega referenčnega servisa, kakšen tip vprašanja sme uporabnik zastaviti, v kolikšnem času uporabnik lahko pričakuje odgovor in v kakšni obliki bo odgovor referenčnega knjižničarja (tekst, navedba virov,…). Posebej oblikovana rubrika »Pogosto zastavljena vprašanja« pa uporabniku omogoča dostop do nekaterih podatkov tudi brez posredovanja knjižničarja. Izkušnje ameriških in avstralskih bibliotekarjev kažejo, da se uporabniki vedno pogosteje obračajo na bibliotekarja s pomočjo elektronske pošte, in si tako prihranijo pot v knjižnico ter dolge in drage telefonske pogovore. 

Ključne besede: elektronski referenčni servis, elektronska pošta, uporabniki, knjižnice     

Vida Močnik 

ELEKTRONSKI VIRI IN MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA 

Elektronski časopisi postajajo vse bolj stvarnost tudi v slovenskih knjižnicah. Dostop do celotnih besedil člankov je tako enostavnejši. Članek prikaže vpliv elektronskih revij na obseg dela v medknjižnični izposoji. Predstavljene so tudi druge novosti in dejavnosti službe za medknjižnično izposojo in posredovanje dokumentov v CTK. 

Ključne besede: elektronski viri, medknjižnična izposoja, dobava dokumentov

Alenka Logar Pleško 

OSREDNJA HUMANISTIČNA KNJIŽNICA –DIGITALNA KNJIŽNICA 21. STOLETJA 

Digitalizacija se je slovenskih visokošolskih knjižnic komaj dotaknila. Če postaja na področju vodenja in organizacije dela v knjižnicah to edina možna pot, pa se na ravni fonda in podatkovnih zbirk problemi šele odpirajo. Največji problemi so in ostajajo povezani s pridobivanjem, označevanjem, indeksiranjem in hranjenjem elektronskih dokumentov. Prav to po organizacijski plati predstavlja problem, s katerim se lahko spoprimejo le dobro organizirani in najsodobneje opremljeni računalniški centri. V tem pogledu slovenske visokošolske knjižnice s svojo zastarelo in iztrošeno opremo v resnici zaostajajo v razvoju in v nobenem primeru ne morejo nadgraditi možnosti, ki so se v zadnjih letih odprle na nižjih stopnjah izobraževanja. Zato bi moralo biti za Univerzo posodabljanje knjižničnega sistema prioritetna naloga ob vstopu v 21. stoletje. 

Ključne besede: visokošolska knjižnica, digitalna knjižnica, virtualna knjižnica, elektronska knjižnica, digitalizacija, uspešnost delovanja, 21. stoletje  

mag. Darija Rozman 

NAČELA ZA PREDMETNO OZNAČEVANJE - ISKANJE ENOTNOSTI V RAZNOLIKOSTI 

Iflina načela za predmetno označevanje so splošne smernice za oblikovanje sistemov za predmetno označevanje. So nepogrešljiv vodnik državam in institucijam, ki nameravajo zgraditi ali izboljšati svoje sisteme predmetnega označevanja. Načela pomenijo standard za primerjavo in evalvacijo sistemov za predmetno označevanje. V prispevku so Iflina načela na kratko predstavljena in delno ilustrirana s primeri. 

Ključne besede: predmetne oznake, načela, IFLA  

Lidija Vodopivec 

PRVIH 1350 ELEKTRONSKIH ČASOPISOV V CTK-ju 

Članek obravnava časopise v polnem tekstu v CTK-ju. Podaja probleme katalogizacije samostojnih elektronskih zapisov oz. dodajanje podatkov o elektronskem dostopu tiskanim zapisom v COBISS-u. Opozarja na probleme editiranja, ažuriranja, zaklenjenih verzij, iskanja in vzdrževanja zapisov na lokalu in na hostu. Pokaže trenutne odločitve in rešitve CTK-ja glede vnosa na eno mesto, tj. v katalog, in prenosa podatkov na domačo stran. Opozarja na še nerešene probleme. 

Ključne besede: elektronski časopisi, katalogizacija, bibliografski zapis, domača stran, povezave katalog-domača stran  

dr. Miroslav Novak

PROBLEMI ARHIVIRANJA SPLETNIH STRANI 

Na spletnih straneh se pojavlja vedno več vsebin, ki jih je potrebno sistemsko ohranjati. Pri tem moramo izpostaviti, da s stališča arhivske teorije in prakse pri tovrstnih “dokumentih” ne gre izključno za vsebine, kot je to primer pri klasičnih oblikah elektronske pošte, ampak se pojavljajo še estetski in drugi elementi, ki posredno ali neposredno vplivajo na nivo oblikovanja medčloveškega komuniciranja v sodobni družbi. Pri tem pridemo s teoretičnega stališča do logičnega problema, saj so spletne strani po svoji dostopnosti in namembnosti bližje drobnim tiskom, po svoji pojavni obliki pa klasičnemu arhivskemu gradivu. Temu in drugim problemom v zvezi z ohranjanjem spletnih strani je potrebno najti strokovno utemeljene dolgoročne celostne rešitve. 

Ključne besede: arhivsko gradivo, arhiviranje, spletne strani, tehnologija, kulturna dediščina.  

mag. Alenka Kavčič-Čolić

ELEKTRONSKO ARHIVIRANJE SPLETNIH STRANI: NOV IZZIV ZA NACIONALNE KNJIŽNICE 

Za razliko od drugega elektronskega gradiva, ki je večinoma nespremenljivo in ga lahko obravnavamo podobno kot tiskane publikacije, so spletne strani in publikacije, objavljene preko svetovnega spleta, zelo dinamične in je njihova časovna trajnost v večini primerov zelo omejena. Kljub temu veliko spletnih strani vsebuje dokumente in informacijske vire nacionalnega in kulturnega pomena. Tega se zavedajo mnoge nacionalne knjižnice, ki skušajo z različnimi pristopi arhivirati in ohraniti te elektronske dokumente, da bodo dostopni in uporabni za prihodnje generacije. V prispevku je opisana problematika in različna orodja ter metode selekcije, zbiranja in arhiviranja nacionalne produkcije na spletnih straneh. 

Ključne besede: spletne strani, arhiviranje, nacionalne knjižnice, metode, primeri

dr. Jedrt Vodopivec 

STANDARDI IN PREDPISI NA PODROČJU ZAŠČITE IN HRAMBE ARHIVSKEGA IN KNJIŽNIČNEGA GRADIVA 

V zadnjem času se na mednarodnem področju posveča resnično veliko pozornosti preventivnim ukrepom oz. rešitvam s končnim ciljem, da bi v največji možni meri omogočili dostop do večine gradiv. Ker so rešitve v glavnem tehnične in organizacijske narave so zato večinoma prenosljive tudi v dežele s podobnimi finančnimi in klimatskimi pogoji. Na področju zaščite, hrambe in uporabe arhivske in knjižnične dediščine gre svetovni in tudi evropski razvoj v smeri združevanja in racionalizacije zlasti na področju predpisov, literature in izobraževanja. Primarni so skupni interesi, povezovanje, združevanje znanj in izkušenj s skupnim ciljem ohraniti dediščino in v največji možni meri omogočiti dostop do nje. V prispevku bodo predstavljeni predpisi, priporočila in standardi, ki urejajo področje zaščite in hrambe t.i. materialno varovanje arhivskega in knjižničnega gradiva v Sloveniji in tujini. Opozoriti je treba, da so standardi in predpisi za trajno hrambo klasičnih nosilcev v večini primerov strokovno izpopolnjeni. Vprašanje kako trajno hraniti in uporabljati digitalne vire pa za zdaj ostaja še zelo nedorečeno. Razvoj digitalnih tehnologij gre v smeri hitre dostopnosti informacij, problem trajne hrambe pa ostaja še povsem nerešen. 

Ključne besede: materialno varovanje, standardizacija, knjižnice, arhivi